Zaščita kitajskih geografskih označb v EU et vice versa
Evropska unija in Kitajska sta nedavno zaključili poganja glede bilateralnega sporazuma, ki bo zagotovil zaščito 100 kitajskih geografskih označb v EU in obratno, 100 evropskim označbam zagotovil pravno varstvo na Kitajskem. Sporazum je pomemben predvsem v luči dejstva, da je Kitajska druga največja uvoznica evropskih zaščitenih kmetijskih proizvodov.
Na seznamu evropskih geografskih označb so se med šampanjcem, feto in parmskim pršutom znašla tudi vina iz Vipavske doline. Čeprav imamo v Sloveniji tudi številne druge označbe, ki bi bile vredne mednarodne zaščite, kot je denimo Kranjska klobasa in Bovški sir, predstavljajo po mnenju Ministrstva za kmetijstvo ravno vipavska vina največji izvozni potencial. Štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma naj bi se varstvo na Kitajskem razširilo še na 175 dodatnih proizvodov, med katerimi bi lahko bil še kakšen slovenski.
Geografske označbe so poimenovanja, ki udeležencem na trgu sporočajo, od kod določeno blago izvira. Zaradi kvalitete, ki se povezuje z izvorom blaga, so potrošniki pripravljeni plačati več, kot bi sicer za podobno blago brez take označbe. Podobno kot znamke so tudi geografske označbe pravice industrijske lastnine, ki so namenjene zlasti varstvu potrošnikov pred zavajanjem in proizvajalcev pred free-riding-om.
V potrošniško naravnanem svetu in ob sunkovitem razmahu družbenih omrežij postaja za podjetja vedno pomembneje, da svoje produkte približajo strankam. Eden izmed najučinkovitejših načinov za to je že nekaj časa komercialno izkoriščanje javne podobe znanih oseb, predvsem športnikov. Uporaba javne podobe športnikov brez ustrezne pravne podlage pa lahko prinese tudi težave, na kar so nedavno opozorili nekateri nogometaši, na čelu s kontroverznim Zlatanom Ibrahimovićem.
V četrtek 4. februarja 2021 bo ARNES organiziral spletni dogodek z naslovom “Izobraževanje na daljavo in avtorske pravice”, na katerem bo predavala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. Vabljeni!
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar za Slovenijo pomeni predvsem obveznosti vodenja dela Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V ta namen je junija 2020, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, sprejela program predsedovanja Svetu EU. Slovenija se torej na predsedovanje Svetu EU že nekaj časa aktivno pripravlja, toda kaj, če sploh kaj, bo to pomenilo za avtorskopravno ureditev izobraževanja?
Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan sta ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons v sredo, 20. januarja 2021 uspešno organizirala dogodek Dan odprtega znanja 2021, na katerem smo se pogovarjali o novi Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, izjemah in omejitvah za izobraževanje, raziskovalne knjižnice in podatkovno analitiko, ter posebej o kontroverznem 17. členu, ki ureja novo obveznost za spletne platforme.