Zaščita kitajskih geografskih označb v EU et vice versa
Evropska unija in Kitajska sta nedavno zaključili poganja glede bilateralnega sporazuma, ki bo zagotovil zaščito 100 kitajskih geografskih označb v EU in obratno, 100 evropskim označbam zagotovil pravno varstvo na Kitajskem. Sporazum je pomemben predvsem v luči dejstva, da je Kitajska druga največja uvoznica evropskih zaščitenih kmetijskih proizvodov.
Na seznamu evropskih geografskih označb so se med šampanjcem, feto in parmskim pršutom znašla tudi vina iz Vipavske doline. Čeprav imamo v Sloveniji tudi številne druge označbe, ki bi bile vredne mednarodne zaščite, kot je denimo Kranjska klobasa in Bovški sir, predstavljajo po mnenju Ministrstva za kmetijstvo ravno vipavska vina največji izvozni potencial. Štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma naj bi se varstvo na Kitajskem razširilo še na 175 dodatnih proizvodov, med katerimi bi lahko bil še kakšen slovenski.
Geografske označbe so poimenovanja, ki udeležencem na trgu sporočajo, od kod določeno blago izvira. Zaradi kvalitete, ki se povezuje z izvorom blaga, so potrošniki pripravljeni plačati več, kot bi sicer za podobno blago brez take označbe. Podobno kot znamke so tudi geografske označbe pravice industrijske lastnine, ki so namenjene zlasti varstvu potrošnikov pred zavajanjem in proizvajalcev pred free-riding-om.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).