Zaščita kitajskih geografskih označb v EU et vice versa

Evropska unija in Kitajska sta nedavno zaključili poganja glede bilateralnega sporazuma, ki bo zagotovil zaščito 100 kitajskih geografskih označb v EU in obratno, 100 evropskim označbam zagotovil pravno varstvo na Kitajskem. Sporazum je pomemben predvsem v luči dejstva, da je Kitajska druga največja uvoznica evropskih zaščitenih kmetijskih proizvodov.

Na seznamu evropskih geografskih označb so se med šampanjcem, feto in parmskim pršutom znašla tudi vina iz Vipavske doline. Čeprav imamo v Sloveniji tudi številne druge označbe, ki bi bile vredne mednarodne zaščite, kot je denimo Kranjska klobasa in Bovški sir, predstavljajo po mnenju Ministrstva za kmetijstvo ravno vipavska vina največji izvozni potencial. Štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma naj bi se varstvo na Kitajskem razširilo še na 175 dodatnih proizvodov, med katerimi bi lahko bil še kakšen slovenski.

Geografske označbe so poimenovanja, ki udeležencem na trgu sporočajo, od kod določeno blago izvira. Zaradi kvalitete, ki se povezuje z izvorom blaga, so potrošniki pripravljeni plačati več, kot bi sicer za podobno blago brez take označbe. Podobno kot znamke so tudi geografske označbe pravice industrijske lastnine, ki so namenjene zlasti varstvu potrošnikov pred zavajanjem in proizvajalcev pred free-riding-om.