Zaščita kitajskih geografskih označb v EU et vice versa
Evropska unija in Kitajska sta nedavno zaključili poganja glede bilateralnega sporazuma, ki bo zagotovil zaščito 100 kitajskih geografskih označb v EU in obratno, 100 evropskim označbam zagotovil pravno varstvo na Kitajskem. Sporazum je pomemben predvsem v luči dejstva, da je Kitajska druga največja uvoznica evropskih zaščitenih kmetijskih proizvodov.
Na seznamu evropskih geografskih označb so se med šampanjcem, feto in parmskim pršutom znašla tudi vina iz Vipavske doline. Čeprav imamo v Sloveniji tudi številne druge označbe, ki bi bile vredne mednarodne zaščite, kot je denimo Kranjska klobasa in Bovški sir, predstavljajo po mnenju Ministrstva za kmetijstvo ravno vipavska vina največji izvozni potencial. Štiri leta po začetku veljavnosti sporazuma naj bi se varstvo na Kitajskem razširilo še na 175 dodatnih proizvodov, med katerimi bi lahko bil še kakšen slovenski.
Geografske označbe so poimenovanja, ki udeležencem na trgu sporočajo, od kod določeno blago izvira. Zaradi kvalitete, ki se povezuje z izvorom blaga, so potrošniki pripravljeni plačati več, kot bi sicer za podobno blago brez take označbe. Podobno kot znamke so tudi geografske označbe pravice industrijske lastnine, ki so namenjene zlasti varstvu potrošnikov pred zavajanjem in proizvajalcev pred free-riding-om.
V ponedeljek, 14. 9. 2020 se je zaključila Javna razprava o dostopu do evropske kulturne dediščine, v okviru katere je Evropska komisija zainteresirane deležnike pozvala, naj podajo svoja stališča o Priporočilu komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. V roku je svoje stališče, v katerem opozarja na potrebo po prilagoditvi hitro spreminjajočemu-se digitalnemu svetu, oddala tudi Communia.
Prejšnji teden se je iztekel rok za javno razpravo o Posvetovalnem dokumentu Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. V odgovor na posvetovalni dokument so včeraj, 14. 9. 2020 organizacije civilne družbe na komisarja Bretona naslovile skupno pismo s povzetki odzivov na posvetovalni dokument, v katerem poudarjajo pomen varstva uporabnikov.
V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.
Po treh uspešno organiziranih virtualnih “salonih”, se je Communia povezala s projektom #NoWorries in bo v četrtek, 17. 9. 2020 organizirala četrti COMMUNIA Salon na temo “Which digital policies work for cultural heritage in 2020s?”. Vabljeni k udeležbi!