ACTA je padla
Evropski parlament z veliko večino glasoval PROTI ACTA. Poslanci niso glasovali proti avtorjem in proti spodbujanju ustvarjalnosti.
Poslanci so z veliko večino 478 proti 39:
– rekli NE sporazumu, ki ne rešuje pravih problemov v sistemu spodbujanja ustvarjalnosti in bi zato prinesel zgolj enostranske rešitev;
– rekli NE sporazumu, ki je bil zasnovan in spogajan v tajnosti;
– rekli NE sporazumu, ki bi uvedel enostranske rešitve, četudi bi bile s tem ogrožene svoboščine državljanov.
Evropski poslanci pa so s tem rekli tudi NE evropskim birokratom, ki sledijo zahtevam industrije, za ceno svoboščin državljanov. Kot državljanka Evropske unije zato verjamem, da so glasovali za demokracijo, za več demokracije v postopkih sprejemanja odločitev v Evropski uniji.
ACTA je tako mrtva v EU. Ne pa nujno tudi drugod, saj jo še vedno pa jo lahko ratificira 6 drugih podpisnic. Že jutri pa je potrebno pričeti iskati rešitve za boljši sistem spodbujanja ustvarjalnosti, takšen, ki bo ustvarjalnost spodbujal in nagrajeval in ne omejeval. Zagovorniki ACTA bodo iskali nove poti in nove možnosti, da bi se rešitve, podobne tistim, ki naj bi jih prinesla ACTA, uzakonile na kakšen drug način. Zato je potrebno delati naprej. Debata in politične možnosti interesnih skupin v tej igri niso uravnotežene, vendar sem optimistka, da je EP z glasovi proti jasno pokazal tudi to, da v današnjem povezanem svetu, kjer so politiki pod boljšim nadzorom javnostim, zakonodajnih rešitev ne bo več mogoče sprejemati na tak način, kot je bila sprejeta ACTA.
Proti ACTA sem bila zaradi treh razlogov (na kratko):
– izhodišče ACTA je, da je pravni sistem intelektualne lastnine (torej sistem za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti) dober, je napačen;
– o ACTA seje pogajalo v tajnosti (o takšni materiji, kot jo rešuje ACTA pa se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi morali o takšni materiji javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih) – to velja tudi za druga področja, na nobenem področju se ne bi smela sprejemati pravila na tako nedemokratičen način;
– ACTA ima veliko nejasnih in nedoločenih pravnih pojmov, kar ne prinaša pravne varnosti, ampak prav nasprotno, ACTA je zato lahko resna grožnja za posege v svoboščine posameznikov.
dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. Julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).
5. julija 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo postavljanja jasnih okvirjev delovanja umetni inteligenci.