ACTA je padla
Evropski parlament z veliko večino glasoval PROTI ACTA. Poslanci niso glasovali proti avtorjem in proti spodbujanju ustvarjalnosti.
Poslanci so z veliko večino 478 proti 39:
– rekli NE sporazumu, ki ne rešuje pravih problemov v sistemu spodbujanja ustvarjalnosti in bi zato prinesel zgolj enostranske rešitev;
– rekli NE sporazumu, ki je bil zasnovan in spogajan v tajnosti;
– rekli NE sporazumu, ki bi uvedel enostranske rešitve, četudi bi bile s tem ogrožene svoboščine državljanov.
Evropski poslanci pa so s tem rekli tudi NE evropskim birokratom, ki sledijo zahtevam industrije, za ceno svoboščin državljanov. Kot državljanka Evropske unije zato verjamem, da so glasovali za demokracijo, za več demokracije v postopkih sprejemanja odločitev v Evropski uniji.
ACTA je tako mrtva v EU. Ne pa nujno tudi drugod, saj jo še vedno pa jo lahko ratificira 6 drugih podpisnic. Že jutri pa je potrebno pričeti iskati rešitve za boljši sistem spodbujanja ustvarjalnosti, takšen, ki bo ustvarjalnost spodbujal in nagrajeval in ne omejeval. Zagovorniki ACTA bodo iskali nove poti in nove možnosti, da bi se rešitve, podobne tistim, ki naj bi jih prinesla ACTA, uzakonile na kakšen drug način. Zato je potrebno delati naprej. Debata in politične možnosti interesnih skupin v tej igri niso uravnotežene, vendar sem optimistka, da je EP z glasovi proti jasno pokazal tudi to, da v današnjem povezanem svetu, kjer so politiki pod boljšim nadzorom javnostim, zakonodajnih rešitev ne bo več mogoče sprejemati na tak način, kot je bila sprejeta ACTA.
Proti ACTA sem bila zaradi treh razlogov (na kratko):
– izhodišče ACTA je, da je pravni sistem intelektualne lastnine (torej sistem za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti) dober, je napačen;
– o ACTA seje pogajalo v tajnosti (o takšni materiji, kot jo rešuje ACTA pa se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi morali o takšni materiji javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih) – to velja tudi za druga področja, na nobenem področju se ne bi smela sprejemati pravila na tako nedemokratičen način;
– ACTA ima veliko nejasnih in nedoločenih pravnih pojmov, kar ne prinaša pravne varnosti, ampak prav nasprotno, ACTA je zato lahko resna grožnja za posege v svoboščine posameznikov.
dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Jutri, 14. 6. 2019, bo dr. Maja Bogataj Jančič imela uvodno predavanje z naslovom Avtorske pravice v izobraževanju na Posvetu »Avtorstvo in pravice v digitalnem izobraževanju ter predstavitve pilotnih posodobitev Digitalne univerze«, ki bo potekal na Fakulteti za upravo s pričetkom ob 9ih.
Vlada RS je pred kratkim sprejela novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je trenutno v obravnavi pred Državnim zborom v skrajšanem postopku. Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2017/1564 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ki bi jo Slovenija moraja implementirati že oktobra 2018.
28. maja 2019 so predstavniki držav članic na medvladnem srečanju soglasno potrdili predlog UNESCO Priporočila o prosto dostopnih izobraževalnih virih. O dokumentu se bo tako dokončno razpravljalo na naslednji UNESCO Generalni konferenci, ki bo novembra 2019 v Parizu.
Dr. Maja Bogataj Jančič danes nastopa na regionalnem seminarju “Do we need to regulate social media? Rationales for and viability of regulation of online platforms and social media” na panelu “Solutions and approaches”.