ACTA je padla
Evropski parlament z veliko večino glasoval PROTI ACTA. Poslanci niso glasovali proti avtorjem in proti spodbujanju ustvarjalnosti.
Poslanci so z veliko večino 478 proti 39:
– rekli NE sporazumu, ki ne rešuje pravih problemov v sistemu spodbujanja ustvarjalnosti in bi zato prinesel zgolj enostranske rešitev;
– rekli NE sporazumu, ki je bil zasnovan in spogajan v tajnosti;
– rekli NE sporazumu, ki bi uvedel enostranske rešitve, četudi bi bile s tem ogrožene svoboščine državljanov.
Evropski poslanci pa so s tem rekli tudi NE evropskim birokratom, ki sledijo zahtevam industrije, za ceno svoboščin državljanov. Kot državljanka Evropske unije zato verjamem, da so glasovali za demokracijo, za več demokracije v postopkih sprejemanja odločitev v Evropski uniji.
ACTA je tako mrtva v EU. Ne pa nujno tudi drugod, saj jo še vedno pa jo lahko ratificira 6 drugih podpisnic. Že jutri pa je potrebno pričeti iskati rešitve za boljši sistem spodbujanja ustvarjalnosti, takšen, ki bo ustvarjalnost spodbujal in nagrajeval in ne omejeval. Zagovorniki ACTA bodo iskali nove poti in nove možnosti, da bi se rešitve, podobne tistim, ki naj bi jih prinesla ACTA, uzakonile na kakšen drug način. Zato je potrebno delati naprej. Debata in politične možnosti interesnih skupin v tej igri niso uravnotežene, vendar sem optimistka, da je EP z glasovi proti jasno pokazal tudi to, da v današnjem povezanem svetu, kjer so politiki pod boljšim nadzorom javnostim, zakonodajnih rešitev ne bo več mogoče sprejemati na tak način, kot je bila sprejeta ACTA.
Proti ACTA sem bila zaradi treh razlogov (na kratko):
– izhodišče ACTA je, da je pravni sistem intelektualne lastnine (torej sistem za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti) dober, je napačen;
– o ACTA seje pogajalo v tajnosti (o takšni materiji, kot jo rešuje ACTA pa se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi morali o takšni materiji javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih) – to velja tudi za druga področja, na nobenem področju se ne bi smela sprejemati pravila na tako nedemokratičen način;
– ACTA ima veliko nejasnih in nedoločenih pravnih pojmov, kar ne prinaša pravne varnosti, ampak prav nasprotno, ACTA je zato lahko resna grožnja za posege v svoboščine posameznikov.
dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.