ACTA je padla
Evropski parlament z veliko večino glasoval PROTI ACTA. Poslanci niso glasovali proti avtorjem in proti spodbujanju ustvarjalnosti.
Poslanci so z veliko večino 478 proti 39:
– rekli NE sporazumu, ki ne rešuje pravih problemov v sistemu spodbujanja ustvarjalnosti in bi zato prinesel zgolj enostranske rešitev;
– rekli NE sporazumu, ki je bil zasnovan in spogajan v tajnosti;
– rekli NE sporazumu, ki bi uvedel enostranske rešitve, četudi bi bile s tem ogrožene svoboščine državljanov.
Evropski poslanci pa so s tem rekli tudi NE evropskim birokratom, ki sledijo zahtevam industrije, za ceno svoboščin državljanov. Kot državljanka Evropske unije zato verjamem, da so glasovali za demokracijo, za več demokracije v postopkih sprejemanja odločitev v Evropski uniji.
ACTA je tako mrtva v EU. Ne pa nujno tudi drugod, saj jo še vedno pa jo lahko ratificira 6 drugih podpisnic. Že jutri pa je potrebno pričeti iskati rešitve za boljši sistem spodbujanja ustvarjalnosti, takšen, ki bo ustvarjalnost spodbujal in nagrajeval in ne omejeval. Zagovorniki ACTA bodo iskali nove poti in nove možnosti, da bi se rešitve, podobne tistim, ki naj bi jih prinesla ACTA, uzakonile na kakšen drug način. Zato je potrebno delati naprej. Debata in politične možnosti interesnih skupin v tej igri niso uravnotežene, vendar sem optimistka, da je EP z glasovi proti jasno pokazal tudi to, da v današnjem povezanem svetu, kjer so politiki pod boljšim nadzorom javnostim, zakonodajnih rešitev ne bo več mogoče sprejemati na tak način, kot je bila sprejeta ACTA.
Proti ACTA sem bila zaradi treh razlogov (na kratko):
– izhodišče ACTA je, da je pravni sistem intelektualne lastnine (torej sistem za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti) dober, je napačen;
– o ACTA seje pogajalo v tajnosti (o takšni materiji, kot jo rešuje ACTA pa se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi morali o takšni materiji javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih) – to velja tudi za druga področja, na nobenem področju se ne bi smela sprejemati pravila na tako nedemokratičen način;
– ACTA ima veliko nejasnih in nedoločenih pravnih pojmov, kar ne prinaša pravne varnosti, ampak prav nasprotno, ACTA je zato lahko resna grožnja za posege v svoboščine posameznikov.
dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino
Católica, raziskovalni center za prihodnost prava in pravna fakulteta Univerze Católica sta 19. in 20. septembra organizirali konferenco na temo prava umetne inteligence. Namen tega mednarodnega dogodka je bil prispevanje k boljšemu razumevanju zapletenih pravnih vprašanj, ki se porajajo v povezavi z umetno inteligenco.
V prejšnjem tednu je Dr. Maja Bogataj Jančič vodila dve delavnici na temo avtorskih pravic v izobraževanju, na Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za javno upravo. Delavnici sta bili namenjeni ozaveščanju profesorjev in zaposlenih na fakultetah o uporabi in omejitvah uporabe avtorskih pravic v izobraževanju.
Udesin inštitut je med 27. in 29. septembrom 2019 organiziral tretjo Poletno šolo demokracije in človekovih pravic, s poudarkom na svobodi.
Inštitut za kriminologijo je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani med 25. in 27. septembrom organiziral jesensko šolo z naslovom “Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” s poudarkom na novih izzivih prava v dobi pospešenega digitalnega napredka.