Člani Evropskega Parlamenta o predlogih za urejanje umetne inteligence
V torek, 12. 5. 2020 so člani Evropskega parlamenta na sestanku JURI Komiteja Evropskega parlamenta za pravne zadeve obravnavali poročila o Okvirih etičnih vidikov umetne inteligence, robotike in povezanih tehnologij.
Ibán García del Blanco, poročevalec za zakonodajno poročilo, je povedal, da gre za “prvo tovrstno zakonodajno iniciativo, s katero se je Evropski parlament ukvarjal v tako širokem obsegu”, zanimivo so tudi besede poročevalca za poročilo o vplivu pravic intelektualne lastnine na razvoj umetne inteligence, Stéphana Séjournéja, ki je izpostavil, da so pravice intelektualne lastnine namenjene “promociji inovativnosti in ustvarjalnosti, ki sta ključni za […] razvoj umetne inteligence” in predlagal “izboljšanje mehanizmov in dostopnosti podatkov, ki so potrebni za razvoj umetne inteligence.”
V naslednjem koraku se pričakuje, da bo JURI Komite o dopolnitvah Okvira razpravljal junija in julija, čemur sledi glasovanje, ki naj bi se zgodilo 28. septembra.
Posnetek sestanka JURI Komiteja si lahko ogledate tukaj.
Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.