Dve sekundi – razlika med kršitvami pravic proizvajalcev fonogramov in svobodo izražanja?
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.
Zadevni spor se je zgodil v Nemčiji, kjer je glasbena skupina Kraftwerk, katere član je tudi Hütter, tožila družbo Pelham, ker je pri skladanju skladbe “Nur mir” v elektronski obliki uporabila dve sekundi trajajoči vzorec skladbe, nahajajoče se na fonogramu, ki ga je izdala skupina Kraftwerk. S tem naj bi družba Pelham kršila predvsem avtorski sorodno pravico, ki skupini Kraftwerk pripada kot proizvajalcu fonograma, skladno s t.i. InfoSoc Direktivo (Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi).
Nemško zvezno sodišče je na SEU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje. SEU je prvo in šesto vprašanje obravnavalo skupaj, z njima je nemško zvezno sodišče v bistvu spraševalo, ali je treba člen 2(c) InfoSoc Direktive razlagati tako, da lahko proizvajalec fonograma nasprotuje temu, da tretja oseba odvzame zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram.
Pri odločanju se je SEU, za razliko od Generalnega pravobranilca Szpunarja (glej njegovo mnenje), zadeve lotilo skozi prizmo vpliva Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na avtorsko pravo. Pri tem je SEU tehtalo med pravico do varstva intelektualne lastnine proizvajalcev fonogramov (17. člen Listine) in pravico do svobode umetnosti oziroma svobode izražanja (13. in 11. člen Listine).
SEU je odločilo, da se člen 2(c) Infosoc Direktive razlaga tako, da lahko proizvajalci fonogramov tretjim preprečijo, da uporabijo zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njihovega fonograma, da bi ta vzorec vključili v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki. Razlika med tem, kdaj se vključitev glasbenega vzorca v fonogram šteje za kršitev pravic proizvajalca fonograma in kdaj gre za izvrševanje svobode izražanja torej nista dve sekundi (trajanje glasbenega vzorca), ampak spremenjenost in nerazpoznavnost uporabljenega glasbenega vzorca.
Evropska komisija je 23. novembra 2021 objavila dve poročili na področju avtorskih pravic, kot zahtevata direktivi 2014/26/EU (CRM Direktiva) in 2019/790 (DSM Direktiva). Podpirata ju dve študiji: Študija o nastajajočih vprašanjih o kolektivnem upravljanju licenc v digitalnem okolju in Študija o izbranih vprašanjih v zvezi z uporabo CRM Direktive.
Izdana je bila nova knjiga “Pravo in umetna inteligenca: vprašanja etike, človekovih pravic in družbene škode” (Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani, 2021), urednika katere sta prof. dr. Aleš Završnik in dr. Katja Simončič. Avtorica enega izmed člankov je tudi dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je spisala članek na temo, ali je lahko umetna inteligenca avtor avtorskega dela.
Inštitut Jožef Štefan organizira serijo delavnic GO-DIP, prva delavnica bo potekala 19. novembra 2021 in bo obravnavala temo intelektualnih pravic na programski opremi in pogodbe o podatkih. Cilj projekta GO-DIP je povečati kompetence generatorjev in posrednikov znanja. Ob 15.10 bo dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. gostja na okrogli mizi. Vljudno vabljeni!
2. Summit GPAI bo potekal od 11. do 12. novembra 2021 v Parizu, v Franciji. Vodilni mednarodni strokovnjaki za umetno inteligenco iz civilne družbe, akademskih krogov, industrije in vlad, vključno z delegati na ministrski ravni iz članstva GPAI, se bodo zbrali na letnem dogodku GPAI. Ta dogodek, namenjen javnosti, bo vključeval poročanje o študijskih temah desetih delovnih skupin, vključno tudi s poročanjem delovne skupine za upravljanje s podatki (DG WG). Javne konference bodo dostopne v živo na Youtube kanalu GPAI. Vljudno vabljeni!