Dve sekundi – razlika med kršitvami pravic proizvajalcev fonogramov in svobodo izražanja?
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.
Zadevni spor se je zgodil v Nemčiji, kjer je glasbena skupina Kraftwerk, katere član je tudi Hütter, tožila družbo Pelham, ker je pri skladanju skladbe “Nur mir” v elektronski obliki uporabila dve sekundi trajajoči vzorec skladbe, nahajajoče se na fonogramu, ki ga je izdala skupina Kraftwerk. S tem naj bi družba Pelham kršila predvsem avtorski sorodno pravico, ki skupini Kraftwerk pripada kot proizvajalcu fonograma, skladno s t.i. InfoSoc Direktivo (Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi).
Nemško zvezno sodišče je na SEU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje. SEU je prvo in šesto vprašanje obravnavalo skupaj, z njima je nemško zvezno sodišče v bistvu spraševalo, ali je treba člen 2(c) InfoSoc Direktive razlagati tako, da lahko proizvajalec fonograma nasprotuje temu, da tretja oseba odvzame zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram.
Pri odločanju se je SEU, za razliko od Generalnega pravobranilca Szpunarja (glej njegovo mnenje), zadeve lotilo skozi prizmo vpliva Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na avtorsko pravo. Pri tem je SEU tehtalo med pravico do varstva intelektualne lastnine proizvajalcev fonogramov (17. člen Listine) in pravico do svobode umetnosti oziroma svobode izražanja (13. in 11. člen Listine).
SEU je odločilo, da se člen 2(c) Infosoc Direktive razlaga tako, da lahko proizvajalci fonogramov tretjim preprečijo, da uporabijo zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njihovega fonograma, da bi ta vzorec vključili v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki. Razlika med tem, kdaj se vključitev glasbenega vzorca v fonogram šteje za kršitev pravic proizvajalca fonograma in kdaj gre za izvrševanje svobode izražanja torej nista dve sekundi (trajanje glasbenega vzorca), ampak spremenjenost in nerazpoznavnost uporabljenega glasbenega vzorca.
V sredo, 25. novembra je Evropska komisija objavila obsežno končno poročilo o trendih in razvoju umetne inteligence v Evropski uniji.
Center za politiko intelektualne lastnine in njeno upravljanje (CIPPM), ki deluje pod okriljem Univerze v Bournemouthu, bo v prihodnjih tednih organiziral več spletnih dokodkov, med drugim tudi na temo implementacije nove Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva).
Delovna skupina za upravljanje s podatki Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI), ki ji sopredseduje dr. Maja Bogataj Jančič, je že avgusta predstavila svoja prva dva projekta. Eden izmed njiju je tudi priprava okvira za upravljanje s podatki (Data Governance Framework), ki je trenutno še v “beta” verziji in za izboljšavo katerega pri delovni skupini za upravljanje s podatki pozivajo k oddaji komentarjev s predlogi.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.