Dve sekundi – razlika med kršitvami pravic proizvajalcev fonogramov in svobodo izražanja?
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.
Zadevni spor se je zgodil v Nemčiji, kjer je glasbena skupina Kraftwerk, katere član je tudi Hütter, tožila družbo Pelham, ker je pri skladanju skladbe “Nur mir” v elektronski obliki uporabila dve sekundi trajajoči vzorec skladbe, nahajajoče se na fonogramu, ki ga je izdala skupina Kraftwerk. S tem naj bi družba Pelham kršila predvsem avtorski sorodno pravico, ki skupini Kraftwerk pripada kot proizvajalcu fonograma, skladno s t.i. InfoSoc Direktivo (Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi).
Nemško zvezno sodišče je na SEU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje. SEU je prvo in šesto vprašanje obravnavalo skupaj, z njima je nemško zvezno sodišče v bistvu spraševalo, ali je treba člen 2(c) InfoSoc Direktive razlagati tako, da lahko proizvajalec fonograma nasprotuje temu, da tretja oseba odvzame zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram.
Pri odločanju se je SEU, za razliko od Generalnega pravobranilca Szpunarja (glej njegovo mnenje), zadeve lotilo skozi prizmo vpliva Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na avtorsko pravo. Pri tem je SEU tehtalo med pravico do varstva intelektualne lastnine proizvajalcev fonogramov (17. člen Listine) in pravico do svobode umetnosti oziroma svobode izražanja (13. in 11. člen Listine).
SEU je odločilo, da se člen 2(c) Infosoc Direktive razlaga tako, da lahko proizvajalci fonogramov tretjim preprečijo, da uporabijo zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njihovega fonograma, da bi ta vzorec vključili v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki. Razlika med tem, kdaj se vključitev glasbenega vzorca v fonogram šteje za kršitev pravic proizvajalca fonograma in kdaj gre za izvrševanje svobode izražanja torej nista dve sekundi (trajanje glasbenega vzorca), ampak spremenjenost in nerazpoznavnost uporabljenega glasbenega vzorca.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).