Dve sekundi – razlika med kršitvami pravic proizvajalcev fonogramov in svobodo izražanja?
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.
Zadevni spor se je zgodil v Nemčiji, kjer je glasbena skupina Kraftwerk, katere član je tudi Hütter, tožila družbo Pelham, ker je pri skladanju skladbe “Nur mir” v elektronski obliki uporabila dve sekundi trajajoči vzorec skladbe, nahajajoče se na fonogramu, ki ga je izdala skupina Kraftwerk. S tem naj bi družba Pelham kršila predvsem avtorski sorodno pravico, ki skupini Kraftwerk pripada kot proizvajalcu fonograma, skladno s t.i. InfoSoc Direktivo (Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi).
Nemško zvezno sodišče je na SEU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje. SEU je prvo in šesto vprašanje obravnavalo skupaj, z njima je nemško zvezno sodišče v bistvu spraševalo, ali je treba člen 2(c) InfoSoc Direktive razlagati tako, da lahko proizvajalec fonograma nasprotuje temu, da tretja oseba odvzame zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram.
Pri odločanju se je SEU, za razliko od Generalnega pravobranilca Szpunarja (glej njegovo mnenje), zadeve lotilo skozi prizmo vpliva Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na avtorsko pravo. Pri tem je SEU tehtalo med pravico do varstva intelektualne lastnine proizvajalcev fonogramov (17. člen Listine) in pravico do svobode umetnosti oziroma svobode izražanja (13. in 11. člen Listine).
SEU je odločilo, da se člen 2(c) Infosoc Direktive razlaga tako, da lahko proizvajalci fonogramov tretjim preprečijo, da uporabijo zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njihovega fonograma, da bi ta vzorec vključili v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki. Razlika med tem, kdaj se vključitev glasbenega vzorca v fonogram šteje za kršitev pravic proizvajalca fonograma in kdaj gre za izvrševanje svobode izražanja torej nista dve sekundi (trajanje glasbenega vzorca), ampak spremenjenost in nerazpoznavnost uporabljenega glasbenega vzorca.
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.
Communia je objavila Smernice za izvajanje DSM Direktive. Teresa Nobre, Paul Keller in Dimitar Dimitrov so pripravili del, ki se nanaša na določbo 14. člena DSM Direktive, ki ureja dela vizualne umetnosti v javni domeni.
Communia je objavila Smernice za izvajanje DSM Direktive. Ariadna Matas in Paul Keller sta pripravila del, ki se nanaša na določbe 8 do 11 DSM Direktive, ki urejajo digitalizacijo in dajanje na voljo razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine.
Včeraj, 2. 12. 2019, je Communia objavila Smernice za izvajanje direktive o DSM. Ben White, LIBER, in naša dr. Maja Bogataj Jančič, IPI, sta kot soavtorja pripravila Smernice o 3. in 4. členu DSM Direktive. Člena 3 in 4 uvajata omejitve in izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje. Izjeme omogočajo reproduciranje avtorskih del in drugih predmetov varstva ter črpanje in/ali ponovno uporabo celotnega ali večjega dela vsebine dela ob upoštevanju pravice do sui generis baze podatkov.