Ministri za kmetijstvo in ribištvo sprejeli Direktivo o avtorskih pravicah
Danes je Svet EU dokončno potrdil Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po uradni objavi besedila direktive in začetku njene veljavnosti bo začel teči dveletni rok za njen prenos v nacionalne zakonodaje držav članic.
V primerjavi s februarskim glasovanjem na Odboru stalnih predstavnikov (COREPER), na katerem so proti direktivi glasovale Nizozemska, Luksemburg, Poljska, Italija in Finska in na katerem sta se glasovanja vzdržali Slovenija in Belgija, je danes proti glasovala tudi Švedska, Estonija pa je stopila na stran vzdržanih držav. Vendar za sprejetje sporne direktive je bila dovolj kvalificirana večina 16 držav članic, ki predstavljajo 65% prebivalstva EU. V Svetu EU, tokrat v sestavi ministrov za kmetijstvo in ribištvo, se je danes za direktivo izreklo 19 držav članic, ki predstavljajo 71,26% prebivalstva, tako da je direktiva sprejeta. Od držav članic bo zdaj odvisno, kako bodo direktivo implementirale nacionalne zakonodaje. Bodo po metodi “copy/translate/paste” slabo direktivo bolj ali manj avtomatično prenesle v nacionalni pravni red ali bodo poiskale, kjer se seveda da, boljše rešitve?
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.
Inštitut za intelektualno lastnino bo 20. januarja 2021 v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan in Creative Commons organiziral tradicionalni dogodek “Dan odprtega znanja 2021”. Dogodek bo potekal v živo preko spleta, vljudno vabljeni!