Konferenca Pravo umetne inteligence
Católica, raziskovalni center za prihodnost prava in pravna fakulteta Univerze Católica sta 19. in 20. septembra organizirali konferenco na temo prava umetne inteligence. Namen tega mednarodnega dogodka je bil prispevanje k boljšemu razumevanju zapletenih pravnih vprašanj, ki se porajajo v povezavi z umetno inteligenco.
Teme posameznih panelov so se nanašale na ključna vprašanja s področja civilne in kazenske odgovornosti, avtomatizirano odločanje, stičišče umetne inteligence in prava intelektualne lastnine ter stičišče umetne inteligence in varstva ustavnih pravic. Tjaša Zapušek, raziskovalna asistentka na IPI-ju, je predstavila nedavne ugotovitve svojega doktorskega raziskovanja na Univerzi v Zürichu. Govorila je o razlikah med tremi različnimi „procesi odločanja“, ki se pojavljajo kot posledica treh različnih vrst sistemov, in sicer treh različnih vrst algoritmov (determinističen algoritem, nadzorovan in nenadzorovan učni algoritem). S to sistematizacijo, ki je temeljila na različnih stopnjah predvidljivosti, je predstavila civilno-pravne pomisleke glede relevantnosti trenutne civilno-pravne ureditve v Evropi in zaključila, da bo prisotnost umetne inteligence v našem vsakdanjem življenju zagotovo postavila pod vprašaj učinkovitost obstoječih zakonskih pravil, tako na ravni Evropske Unije kot tudi v nacionalnih pravnih redih.
Včeraj je na University College of London (UCL) potekal seminar na temo doktrine funkcionalnosti v pravu znamk. Strokovnjaki iz različnih sektorjev in jurisdikcij so iz različnih zornih kotov osvetlili enega izmed najbolj razpravljanih absolutnih razlogov za zarvnitev registracije znamke, ki preprečuje, da se kot znamka registriral znak, sestavljen izključno iz (i) oblike ali druge značilnosti, ki izhaja iz same narave blaga; (ii) oblike ali druge značilnosti blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka; ali (iii) oblike ali druge značilnosti, ki blagu daje bistveno vrednost (7. člen Uredbe o blagovni znamki oziroma 4. člen Direktive o blagovnih znamkah).
V petek 31.1.2020 ob polnoči se je po več kot treh letih različnih postopkov in dogovarjanj zgodil Brexit. Vseeno se posledice še ne bodo pokazale vsaj do 31. decembra 2020, saj sta Združeno kraljestvo in EU sklenili Dogovor, ki do 31. decembra predvideva prehodno obdobje, med katerim bo v Združenem kraljestvu še naprej veljalo pravo EU.
Kakšne bodo posledice Brexita na področju intelektualne lastnine?
Tik pred božičem je Sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi Tom Kabinet. Sodišče je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Szpunar-ja in odločilo, da se avtorske pravice v primeru prodaje e-knjig ne izčrpajo. Pri tem je sodišče potegnilo ločnico med e-knjigami in računalniškimi programi, glede katerih se doktrina izčrpanja uporabi, zato za vzpostavitev spletne trgovine s software-om “iz druge roke” ni potrebno dovoljenje imetnika pravic.
Sodišče Evropske Unije (SEU) je v sodbi z dne 29. 7. 2019 v zadevi C-476/17 (Pelham proti Hütterju in Schneider-Eslebnu) storilo pomemben korak naprej glede interpretacije vloge temeljnih človekovih pravic v avtorskem pravu EU.