Konferenca Pravo umetne inteligence
Católica, raziskovalni center za prihodnost prava in pravna fakulteta Univerze Católica sta 19. in 20. septembra organizirali konferenco na temo prava umetne inteligence. Namen tega mednarodnega dogodka je bil prispevanje k boljšemu razumevanju zapletenih pravnih vprašanj, ki se porajajo v povezavi z umetno inteligenco.
Teme posameznih panelov so se nanašale na ključna vprašanja s področja civilne in kazenske odgovornosti, avtomatizirano odločanje, stičišče umetne inteligence in prava intelektualne lastnine ter stičišče umetne inteligence in varstva ustavnih pravic. Tjaša Zapušek, raziskovalna asistentka na IPI-ju, je predstavila nedavne ugotovitve svojega doktorskega raziskovanja na Univerzi v Zürichu. Govorila je o razlikah med tremi različnimi „procesi odločanja“, ki se pojavljajo kot posledica treh različnih vrst sistemov, in sicer treh različnih vrst algoritmov (determinističen algoritem, nadzorovan in nenadzorovan učni algoritem). S to sistematizacijo, ki je temeljila na različnih stopnjah predvidljivosti, je predstavila civilno-pravne pomisleke glede relevantnosti trenutne civilno-pravne ureditve v Evropi in zaključila, da bo prisotnost umetne inteligence v našem vsakdanjem življenju zagotovo postavila pod vprašaj učinkovitost obstoječih zakonskih pravil, tako na ravni Evropske Unije kot tudi v nacionalnih pravnih redih.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.