O Direktivi morajo glasovati še države članice
Ta teden je EU sprejela zakonodajo, ki bo spremenila internet, kot ga poznamo. A ni še vse izgubljeno. Najprej mora biti predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ponovno potrjen še v Svetu EU, kjer so glasovi predstavnikov držav ponderirani glede na prebivalstvo (več kot ima država članica prebivalcev, več šteje njen glas). Teoretično še obstaja možnost, da bi katera izmed velikih držav odrekla podporo direktivi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Nekateri upajo, da bi to lahko bila celo Nemčija, kjer je politična stranka CDU, iz katere (ironično) prihaja tudi poročevalec Evropskega parlamenta Axel Voss, že napovedala, da si bo prizadevala, da Nemčija ne bo implementirala obveznosti filtriranja uporabniških vsebin. Možnosti za to so negotove in dodatno zapletene z informacijami o problematičnem političnem kupčkanju.
Slovenija direktive februarja ni potrdila. Če bo direktiva prestala preizkus tudi v Svetu EU, jo bo morala Slovenija do pomladi 2021 implementirati v nacionalno zakonodajo. To v praksi pomeni, da bo potrebno spremeniti oz. dopolniti določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na način, da bodo skladne z direktivo. Določbe direktive puščajo nekaj manevrskega prostora, ki ga je še mogoče izkoristiti na način, da se ZASP ne bo spremenil le v korist imetnikov pravic in spletnih velikanov, temveč bo v večji meri upošteval interese ustvarjalcev in uporabnikov.
O najbolj problematičnih določbah bi lahko odločalo tudi sodišče EU, piše EFF, Problematični 13. (zdaj 17. člen) bi moral biti skladen s starejšo Direktivo o elektronskem poslovanju, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo po vnaprejšnjem proaktivnem nadzoru vsebin kot je lahko vnaprejšnje generalno filtriranje, kar je potrdilo in utrdilo Sodišče EU.
Católica, raziskovalni center za prihodnost prava in pravna fakulteta Univerze Católica sta 19. in 20. septembra organizirali konferenco na temo prava umetne inteligence. Namen tega mednarodnega dogodka je bil prispevanje k boljšemu razumevanju zapletenih pravnih vprašanj, ki se porajajo v povezavi z umetno inteligenco.
V prejšnjem tednu je Dr. Maja Bogataj Jančič vodila dve delavnici na temo avtorskih pravic v izobraževanju, na Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za javno upravo. Delavnici sta bili namenjeni ozaveščanju profesorjev in zaposlenih na fakultetah o uporabi in omejitvah uporabe avtorskih pravic v izobraževanju.
Udesin inštitut je med 27. in 29. septembrom 2019 organiziral tretjo Poletno šolo demokracije in človekovih pravic, s poudarkom na svobodi.
Inštitut za kriminologijo je v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani med 25. in 27. septembrom organiziral jesensko šolo z naslovom “Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije” s poudarkom na novih izzivih prava v dobi pospešenega digitalnega napredka.