O Direktivi morajo glasovati še države članice
Ta teden je EU sprejela zakonodajo, ki bo spremenila internet, kot ga poznamo. A ni še vse izgubljeno. Najprej mora biti predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ponovno potrjen še v Svetu EU, kjer so glasovi predstavnikov držav ponderirani glede na prebivalstvo (več kot ima država članica prebivalcev, več šteje njen glas). Teoretično še obstaja možnost, da bi katera izmed velikih držav odrekla podporo direktivi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Nekateri upajo, da bi to lahko bila celo Nemčija, kjer je politična stranka CDU, iz katere (ironično) prihaja tudi poročevalec Evropskega parlamenta Axel Voss, že napovedala, da si bo prizadevala, da Nemčija ne bo implementirala obveznosti filtriranja uporabniških vsebin. Možnosti za to so negotove in dodatno zapletene z informacijami o problematičnem političnem kupčkanju.
Slovenija direktive februarja ni potrdila. Če bo direktiva prestala preizkus tudi v Svetu EU, jo bo morala Slovenija do pomladi 2021 implementirati v nacionalno zakonodajo. To v praksi pomeni, da bo potrebno spremeniti oz. dopolniti določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na način, da bodo skladne z direktivo. Določbe direktive puščajo nekaj manevrskega prostora, ki ga je še mogoče izkoristiti na način, da se ZASP ne bo spremenil le v korist imetnikov pravic in spletnih velikanov, temveč bo v večji meri upošteval interese ustvarjalcev in uporabnikov.
O najbolj problematičnih določbah bi lahko odločalo tudi sodišče EU, piše EFF, Problematični 13. (zdaj 17. člen) bi moral biti skladen s starejšo Direktivo o elektronskem poslovanju, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo po vnaprejšnjem proaktivnem nadzoru vsebin kot je lahko vnaprejšnje generalno filtriranje, kar je potrdilo in utrdilo Sodišče EU.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
23. aprila, na dan, ko sta prenehala ustvarjati velika književnika Cervantes in Shakespeare, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Včeraj je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev Analize stanja na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki ga je organiziral Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sodelovanju z Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Dogodka so se udeležili tudi dr. Maja Bogataj Jančič, Saša Krajnc in Tilen Zonta iz IPI-ja.
Za razvoj inovativnih produktov in storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu je pomemben tudi Predlog direktive o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, ki ga je v prahu, ki se je dvigoval okrog avtorskopravne direktive, Evropski parlament z veliko večino potrdil brez večje pozornosti.