O Direktivi morajo glasovati še države članice
Ta teden je EU sprejela zakonodajo, ki bo spremenila internet, kot ga poznamo. A ni še vse izgubljeno. Najprej mora biti predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ponovno potrjen še v Svetu EU, kjer so glasovi predstavnikov držav ponderirani glede na prebivalstvo (več kot ima država članica prebivalcev, več šteje njen glas). Teoretično še obstaja možnost, da bi katera izmed velikih držav odrekla podporo direktivi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Nekateri upajo, da bi to lahko bila celo Nemčija, kjer je politična stranka CDU, iz katere (ironično) prihaja tudi poročevalec Evropskega parlamenta Axel Voss, že napovedala, da si bo prizadevala, da Nemčija ne bo implementirala obveznosti filtriranja uporabniških vsebin. Možnosti za to so negotove in dodatno zapletene z informacijami o problematičnem političnem kupčkanju.
Slovenija direktive februarja ni potrdila. Če bo direktiva prestala preizkus tudi v Svetu EU, jo bo morala Slovenija do pomladi 2021 implementirati v nacionalno zakonodajo. To v praksi pomeni, da bo potrebno spremeniti oz. dopolniti določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na način, da bodo skladne z direktivo. Določbe direktive puščajo nekaj manevrskega prostora, ki ga je še mogoče izkoristiti na način, da se ZASP ne bo spremenil le v korist imetnikov pravic in spletnih velikanov, temveč bo v večji meri upošteval interese ustvarjalcev in uporabnikov.
O najbolj problematičnih določbah bi lahko odločalo tudi sodišče EU, piše EFF, Problematični 13. (zdaj 17. člen) bi moral biti skladen s starejšo Direktivo o elektronskem poslovanju, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo po vnaprejšnjem proaktivnem nadzoru vsebin kot je lahko vnaprejšnje generalno filtriranje, kar je potrdilo in utrdilo Sodišče EU.
V potrošniško naravnanem svetu in ob sunkovitem razmahu družbenih omrežij postaja za podjetja vedno pomembneje, da svoje produkte približajo strankam. Eden izmed najučinkovitejših načinov za to je že nekaj časa komercialno izkoriščanje javne podobe znanih oseb, predvsem športnikov. Uporaba javne podobe športnikov brez ustrezne pravne podlage pa lahko prinese tudi težave, na kar so nedavno opozorili nekateri nogometaši, na čelu s kontroverznim Zlatanom Ibrahimovićem.
V četrtek 4. februarja 2021 bo ARNES organiziral spletni dogodek z naslovom “Izobraževanje na daljavo in avtorske pravice”, na katerem bo predavala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. Vabljeni!
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar za Slovenijo pomeni predvsem obveznosti vodenja dela Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V ta namen je junija 2020, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, sprejela program predsedovanja Svetu EU. Slovenija se torej na predsedovanje Svetu EU že nekaj časa aktivno pripravlja, toda kaj, če sploh kaj, bo to pomenilo za avtorskopravno ureditev izobraževanja?
Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan sta ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons v sredo, 20. januarja 2021 uspešno organizirala dogodek Dan odprtega znanja 2021, na katerem smo se pogovarjali o novi Direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, izjemah in omejitvah za izobraževanje, raziskovalne knjižnice in podatkovno analitiko, ter posebej o kontroverznem 17. členu, ki ureja novo obveznost za spletne platforme.