O Direktivi morajo glasovati še države članice
Ta teden je EU sprejela zakonodajo, ki bo spremenila internet, kot ga poznamo. A ni še vse izgubljeno. Najprej mora biti predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ponovno potrjen še v Svetu EU, kjer so glasovi predstavnikov držav ponderirani glede na prebivalstvo (več kot ima država članica prebivalcev, več šteje njen glas). Teoretično še obstaja možnost, da bi katera izmed velikih držav odrekla podporo direktivi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Nekateri upajo, da bi to lahko bila celo Nemčija, kjer je politična stranka CDU, iz katere (ironično) prihaja tudi poročevalec Evropskega parlamenta Axel Voss, že napovedala, da si bo prizadevala, da Nemčija ne bo implementirala obveznosti filtriranja uporabniških vsebin. Možnosti za to so negotove in dodatno zapletene z informacijami o problematičnem političnem kupčkanju.
Slovenija direktive februarja ni potrdila. Če bo direktiva prestala preizkus tudi v Svetu EU, jo bo morala Slovenija do pomladi 2021 implementirati v nacionalno zakonodajo. To v praksi pomeni, da bo potrebno spremeniti oz. dopolniti določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na način, da bodo skladne z direktivo. Določbe direktive puščajo nekaj manevrskega prostora, ki ga je še mogoče izkoristiti na način, da se ZASP ne bo spremenil le v korist imetnikov pravic in spletnih velikanov, temveč bo v večji meri upošteval interese ustvarjalcev in uporabnikov.
O najbolj problematičnih določbah bi lahko odločalo tudi sodišče EU, piše EFF, Problematični 13. (zdaj 17. člen) bi moral biti skladen s starejšo Direktivo o elektronskem poslovanju, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo po vnaprejšnjem proaktivnem nadzoru vsebin kot je lahko vnaprejšnje generalno filtriranje, kar je potrdilo in utrdilo Sodišče EU.
Center za politiko intelektualne lastnine in njeno upravljanje (CIPPM), ki deluje pod okriljem Univerze v Bournemouthu, bo v prihodnjih tednih organiziral več spletnih dokodkov, med drugim tudi na temo implementacije nove Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva).
Delovna skupina za upravljanje s podatki Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI), ki ji sopredseduje dr. Maja Bogataj Jančič, je že avgusta predstavila svoja prva dva projekta. Eden izmed njiju je tudi priprava okvira za upravljanje s podatki (Data Governance Framework), ki je trenutno še v “beta” verziji in za izboljšavo katerega pri delovni skupini za upravljanje s podatki pozivajo k oddaji komentarjev s predlogi.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.