O Direktivi morajo glasovati še države članice
Ta teden je EU sprejela zakonodajo, ki bo spremenila internet, kot ga poznamo. A ni še vse izgubljeno. Najprej mora biti predlog Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ponovno potrjen še v Svetu EU, kjer so glasovi predstavnikov držav ponderirani glede na prebivalstvo (več kot ima država članica prebivalcev, več šteje njen glas). Teoretično še obstaja možnost, da bi katera izmed velikih držav odrekla podporo direktivi.
© EFF (Electronic Frontier Foundation)
Nekateri upajo, da bi to lahko bila celo Nemčija, kjer je politična stranka CDU, iz katere (ironično) prihaja tudi poročevalec Evropskega parlamenta Axel Voss, že napovedala, da si bo prizadevala, da Nemčija ne bo implementirala obveznosti filtriranja uporabniških vsebin. Možnosti za to so negotove in dodatno zapletene z informacijami o problematičnem političnem kupčkanju.
Slovenija direktive februarja ni potrdila. Če bo direktiva prestala preizkus tudi v Svetu EU, jo bo morala Slovenija do pomladi 2021 implementirati v nacionalno zakonodajo. To v praksi pomeni, da bo potrebno spremeniti oz. dopolniti določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) na način, da bodo skladne z direktivo. Določbe direktive puščajo nekaj manevrskega prostora, ki ga je še mogoče izkoristiti na način, da se ZASP ne bo spremenil le v korist imetnikov pravic in spletnih velikanov, temveč bo v večji meri upošteval interese ustvarjalcev in uporabnikov.
O najbolj problematičnih določbah bi lahko odločalo tudi sodišče EU, piše EFF, Problematični 13. (zdaj 17. člen) bi moral biti skladen s starejšo Direktivo o elektronskem poslovanju, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli zahtevo po vnaprejšnjem proaktivnem nadzoru vsebin kot je lahko vnaprejšnje generalno filtriranje, kar je potrdilo in utrdilo Sodišče EU.
Med 9. in 13. majem 2022 je v Ženevi potekal že 42. WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights.
Dr. Maja Bogataj Jančič, LLM, LLM, se bo jutri udeležila spletne okrogle mize (webinar) na temo zasebnosti na internetu, ki jo organizira Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Dogodek bo potekal prek spleta, v torek 17. 5. 2022, med 14:00 in 15:30. Registracija je brezplačna.
Dan intelektualne lastnine 2022 je zaznamovala izdaja dolgo in težko pričakovane sodbe v cadevi C-401/19, Poljska proti Parlamentu in Svetu. Ob tem dnevu Inštitut za intelektualno lastnino tradicionalno obeleži tudi glavne prednosti in slabosti na področju intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji.
