Novela ZASP v postopku pred Državnim zborom
Vlada RS je pred kratkim sprejela novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je trenutno v obravnavi pred Državnim zborom v skrajšanem postopku. Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2017/1564 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ki bi jo Slovenija moraja implementirati že oktobra 2018.
Novosti, ki jih za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja (upravičene osebe) prinaša novela:
– Izjema v korist invalidnih oseb (48.a ZASP) sedaj izrecno omenja tudi upravičene osebe, in nekoliko širi obseg dovoljenih dejanj, ki ne zahtevajo dovoljenja avtorja: reproduciranje, vključno z nujnimi potrebnimi nevsebinskimi prilagodivami, distribuiranje in priobčitev javnosti (kar je širše od prej določenega javnega recitiranja) objavljenih del. Pravica do predelave, ki bi omogočala tudi vsebinske prilagoditve gradiva, kot so to predlagali deležniki, ki jih ta izjema zadeva, v predlogu ni predvidena. Po novem je tudi črtan pogoj “če delo ni na voljo v zahtevani obliki”, kar bo olajšalo izjeme v korist invalidov.
– Izmenjava ter razširjanje izvodov v dostopnem formatu na notranjem trgu bo potekalo prek pooblaščenih subjektov, ki bodo imeli določene obveznosti, med drugim bodo slednji morali poskrbeti za postopke in ukrepe, s katerimi bodo preprečili kršitve, del teh postopkov pa je lahko tudi formalno izkazovanje invalidnosti. V skladu s predlogom, izmenjava izvodov v dostopnem formatu med upravičenimi osebami ni dovoljena.
– Opredeljeni so pojmi upravičene osebe, delo za upravičeno osebo, izvod v dostopnem formatu in pooblaščeni subjekt, podobno kot jih opredeljuje Direktiva 2017/1564.
Poleg tega predlog zakona prinaša določene manjše spremembe v zvezi s prekrški (določitev glob v eurih, ureditev globe v razponu, določitev prekrška za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost).
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).