11 držav članic zavrnilo kompromisni predlog Direktive
Prejšnji teden smo se razpisali o nemškem non-paper in v njem predlaganih spremembah spornega člena 13 Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
Da je med državami članicami EU vse več nezadovoljstva nad rešitvami, ki jih predlaga Predsedstvo Sveta EU, pa je postalo še bolj očitno v petek, 18. 1. 2019, ko je kar 11 držav članic zavrnilo kompromisno besedilo predloga Direktive. Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Finski in Sloveniji, ki so kompromisnemu predlogu nasprotovale že prej, so se pridružile še Italija, Poljska, Švedska, Hrvaška, Luxembourg in Portugalska. Večina naštetih (razen Portugalske in Hrvaške) namreč meni, da kompromisni predlog ne predvideva zadostnega varstva pravic uporabnikov svetovnega spleta.
Rezultat glasovanja pomeni, da Direktiva najbrž ne bo sprejeta pred majem 2019, kljub prizadevanjem, da bi Svet EU in Evropski Parlament dosegla kompromis že na naslednjem trialogu in s tem zaključila pogajanja o besedilu Direktive. Rezultat glasovanja kaže tudi na to, da se pozivi javnosti in skupin deležnikov po bolj uravnoteženi zakonodaji vendarle odražajo tudi na politični ravni.
Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).