Odgovor francoske vlade na posvetovalni dokument Komisije glede 17. člena DSM

V odgovor na Posvetovalni dokument Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu je prejšnji teden francoska vlada objavila svoje stališče, v katerem, na podlagi napačnega razumevanja besedila 17. člena DSM Direktive, Posvetovalnega dokumenta in avtorskega prava nasploh, nasprotuje predlaganim smernicam Komisije za implementacijo.

Francoska vlada v svojem odgovoru najprej opozarja, da smernice Komisije odstopajo od prvotnega namena 17. člena (ki je bil leta 2016 v prvotnem predlogu DSM Direktive predstavljen kot 13. člen), saj predvidevajo bistveno preveč pravic za uporabnike vsebin in premalo za imetnike avtorskih pravic na varovanih delih. Pri tem bodisi pozablja bodisi namerno zanemarja, da se je besedilo zdajšnjega 17. člena od leta 2016 bistveno spremenilo, da predstavlja rezultat dolgotrajnih pogajanj med deležniki in še posebej, da DSM Direktiva sploh ne bi bila sprejeta, če se v 17. člen ne bi vključilo bistvenih varovalk za pravice uporabnikov. Sedanje besedilo 17. člena, ki določa, da “Sodelovanje med ponudniki storitev […] in imetniki pravic ne sme povzročiti preprečitve razpoložljivosti del ali drugih predmetov varstva, ki jih na strežnik naložijo uporabniki, ki ne kršijo avtorske in sorodnih pravic, […]”, in na katerem temelji Posvetovalni dokument Komisije, torej zahteva večje varstvo pravic uporabnikov in ne pomeni odstopanja od namena DSM Direktive.

Francoska vlada tudi napačno razlaga Posvetovalni dokument Komisije v delu, ki predvideva, da lahko spletne platforme avtomatično odstranijo zgolj tiste vsebine, za katere se bo odločilo, da “verjetno posegajo” v avtorske pravice imetnikov. Po razumevanju francoske vlade je namreč odločitev o tem, ali vsebine verjetno posegajo v pravice ali ne, v rokah uporabnikov, ki takšne vsebine nalagajo, kar pa ne drži. Posvetovalni dokument Komisije predvideva, da se odločitev, katere vsebine verjetno posegajo v avtorske pravice imetnikov, sprejme na podlagi objektivnih tehničnih parametrov (npr. v kolikšni meri se naložena vsebina ujema z varovanimi deli itd.), kar je skladno z namenom besedila 17. člena DSM Direktive, da uporaba avtomatiziranih filtrov ni dopustna v primerih, ko obstaja verjetnost, da gre za legitimno uporabo varovanih vsebin.

Nazadnje se v svojem odgovoru francoska vlada zateče še k napačni interpretaciji osnovnih načel avtorskega prava in trdi, da je legitimnost uporabe vedno odvisna od dela, ki je uporabljeno. Pri tem ne upošteva tega, da je v skladu z avtorskim pravom v vsakem primeru posebej potrebno oceniti, ali gre za legitimno uporabo dela ali ne in da golo dejstvo, da je neko delo avtorskopravno varovano, še ne pomeni, da se z njegovo uporabo posega v tuje avtorske pravice. Velikokrat je namreč legitimnost uporabe varovanega dela odvisna prav od konteksta, v katerem je uporabljeno (npr. parodija), zaradi česar uporaba nesofisticiranih avtomatičnih filtrov, za kar se francoska vlada bori, pomeni prekomeren poseg v svobodo izražanja in pravice uporabnikov.

Posvetovalni dokument Komisije sicer vsebuje določene pomanjkljivosti, a zagotovo pomeni korak v pravo smer, torej proti implementaciji bolj uravnoteženega 17. člena DSM Direktive, ki spoštuje pravice uporabnikov. V naslednjih nekaj mesecih bo zanimivo spremljati, ali bo Komisija v postopku implementacije nadaljevala po začrtani poti, ali pa se bo uklonila pritiskom s strani imetnikov pravic, kakršnega predstavlja odgovor francoske vlade.

Celoten odgovor francoske vlade je v francoščini dostopen tukaj, krajša različica v angleškem jeziku je dostopna tukaj.