Odprt je rok za odzive na akcijski načrt za intelektualno lastnino
Evropska komisija je v sklopu svoje Strategije za enotni digitalni trg objavila akcijski načrt za intelektualno lastnino, katerega namen je doseči večjo raven učinkovitega urejanja pravic intelektualne lastnine in s tem spodbuditi evropsko gospodarstvo, še posebej v času pandemije virusa COVID-19. Rok za odzive na načrt, ki bodo javno objavljeni na spletni strani komisije, se izteče 14. 8. 2020.
Jasno je, da današnje gospodarstvo temelji na inovacijah in tehnološkem napredku. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki si želi preko urejanja politik pravic intelektualne lastnine spodbuditi tehnološki napredek in posledično doseči okrevanje evropskega gospodarstva, ki je s pandemijo virusa COVID-19 utrpelo hud udarec.
Z akcijskim načrtom za intelektualno lastnino želi Evropska komisija rešiti težave, ki se, kljub že obstoječemu močnemu sistemu pravic intelektualne lastnine, še vedno pojavljajo v evropskem prostoru:
– deli evropskega sistema intelektualne lastnine so še vedno preveč razdrobljeni, prav tako so postopki še vedno prezapleteni in predragi;
– srednja in majhna podjetja (SME) se še vedno v premajhni meri zanašajo na pravice intelektualne lastnine;
– orodja za deljenje pravic intelektualne lastnine niso razvita v dovoljšnji meri;
– v evropskem prostoru je še vedno preveč piratstva in ponarejanja;
– na globalni ravni obstaja pomanjkanje “fair play”-a, saj države, ki niso članice EU, ne spoštujejo pravic intelektualne lastnine v zadostni meri.
Vse podrobnosti o akcijskem načrtu si lahko preberete tukaj.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.