Registracija 3D znamk v luči sodbe v zadevi Gömböc
Kot znamko je mogoče registrirati ne samo besedo ali logotip, ampak tudi na primer znak, ki je sestavljen iz oblike izdelka. Pri tem veljajo določene omejitve, kakšno obliko je mogoče registrirati. Oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka ali oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost, denimo, ni mogoče registrirati v EU. Kaj to v praksi pomeni, je Sodišče EU skušalo razjasniti v zadevi Gömböc, v kateri je bila nedavno izdana sodna.
Madžarsko podjetje je želelo registrirati nacionalno tridimenzionalno znamko, in sicer obliko dekorativnih izdelkov, ki jih je izdelovalo (glej sliko). Posebnost teh izdelkov je, da se zaradi konveksne zasnove z eno stabilno in eno nestabilno točko ter uporabljenega homogenega materiala telo vedno vrne v položaj ravnotežja, kar je posledica določenih matematičnih zakonitosti. Predložitveno sodišče je vprašalo, ali lahko nujnost oblike za dosego tehničnega učinka preuči zgolj na podlagi grafične upodobitve, ki ga je nacionalni urad prejel ob prijavi, ali je mogoče upoštevati tudi druge informacije, kot je zaznavanje upoštevne javnosti. Sodišče je reklo, da se je mogoče sklicevati tudi na druge koristne informacije, vendar morajo biti te informacije objektivne in zanesljive (na primer opisi proizvoda, podatki v zvezi s predhodnimi pravicami intelektualne lastnine, raziskavami in izvedenskimi mnenji, ipd.). Ker upoštevna javnost do določene mere nujno izhaja iz subjektivne presoje, ki je potencialno vir negotovosti, takih infromacij pri ugotavljanju tehnične funkcije proizvoda ni mogoče upoštevati.
Sodišče EU se je ukvarjalo tudi z absolutnim razlogom zavrnitve registracije oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost. Nacionalno sodišče je namreč zanimalo, ali je ta absolutni razlog uporaben, ko ga je mogoče vzpostaviti zgolj na podlagi zaznave ali poznavanja kupca. Sodišče EU je odgovorilo, da je to mogoče upoštevati, vendar samo, ko je iz objektivnih in zanesljivih elementov mogoče sklepati, da izbiro potrošnikov za nakup izdelka v veliki meri določa ena ali več značilnosti oblike, iz katere je znak izključno sestavljen. Na koncu je Sodišče EU odločalo tudi o tem, ali je oblika izdelka, zavarovanega z modelom, avtomatsko izključena iz varstva znamk. Zaključilo je, da če so izpolnjeni vsi pogoji za registracijo znamke, je znak upravičen do varstva na podlagi prava znamk, četudi je videz izdelka že zavarovan z modelom. Sodišče EU je tako izdalo še eno pomembno sodbo, s katero je potrdilo možnost kumulacije in soobstoja več pravic intelektualne lastnine.
Razpravo o zadevni sodbi in še nekaterih drugih pomembnih odločb s področja znamk, ki jih je Sodišče EU izdalo v minulem letu si lahko ogledate tukaj.
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.
Registracija znamke je pogosto prvi korak pri vstopu na trg, ki se ga poslužujejo tako majhna kot velika podjetja, “navadni smrtniki” in superzvezdniki. Na uspeh pri registraciji znamke pa ne vpliva vedno le lastnost besede ali znaka, ki se registrira, ampak včasih tudi določene posebne lastnosti prijavitelja znamke, kot so npr. izjemen sloves, ali njegova anonimnost.
Inštitut za intelektualno lastnino bo 20. januarja 2021 v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan in Creative Commons organiziral tradicionalni dogodek “Dan odprtega znanja 2021”. Dogodek bo potekal v živo preko spleta, vljudno vabljeni!