Registracija 3D znamk v luči sodbe v zadevi Gömböc
Kot znamko je mogoče registrirati ne samo besedo ali logotip, ampak tudi na primer znak, ki je sestavljen iz oblike izdelka. Pri tem veljajo določene omejitve, kakšno obliko je mogoče registrirati. Oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka ali oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost, denimo, ni mogoče registrirati v EU. Kaj to v praksi pomeni, je Sodišče EU skušalo razjasniti v zadevi Gömböc, v kateri je bila nedavno izdana sodna.
Madžarsko podjetje je želelo registrirati nacionalno tridimenzionalno znamko, in sicer obliko dekorativnih izdelkov, ki jih je izdelovalo (glej sliko). Posebnost teh izdelkov je, da se zaradi konveksne zasnove z eno stabilno in eno nestabilno točko ter uporabljenega homogenega materiala telo vedno vrne v položaj ravnotežja, kar je posledica določenih matematičnih zakonitosti. Predložitveno sodišče je vprašalo, ali lahko nujnost oblike za dosego tehničnega učinka preuči zgolj na podlagi grafične upodobitve, ki ga je nacionalni urad prejel ob prijavi, ali je mogoče upoštevati tudi druge informacije, kot je zaznavanje upoštevne javnosti. Sodišče je reklo, da se je mogoče sklicevati tudi na druge koristne informacije, vendar morajo biti te informacije objektivne in zanesljive (na primer opisi proizvoda, podatki v zvezi s predhodnimi pravicami intelektualne lastnine, raziskavami in izvedenskimi mnenji, ipd.). Ker upoštevna javnost do določene mere nujno izhaja iz subjektivne presoje, ki je potencialno vir negotovosti, takih infromacij pri ugotavljanju tehnične funkcije proizvoda ni mogoče upoštevati.
Sodišče EU se je ukvarjalo tudi z absolutnim razlogom zavrnitve registracije oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost. Nacionalno sodišče je namreč zanimalo, ali je ta absolutni razlog uporaben, ko ga je mogoče vzpostaviti zgolj na podlagi zaznave ali poznavanja kupca. Sodišče EU je odgovorilo, da je to mogoče upoštevati, vendar samo, ko je iz objektivnih in zanesljivih elementov mogoče sklepati, da izbiro potrošnikov za nakup izdelka v veliki meri določa ena ali več značilnosti oblike, iz katere je znak izključno sestavljen. Na koncu je Sodišče EU odločalo tudi o tem, ali je oblika izdelka, zavarovanega z modelom, avtomatsko izključena iz varstva znamk. Zaključilo je, da če so izpolnjeni vsi pogoji za registracijo znamke, je znak upravičen do varstva na podlagi prava znamk, četudi je videz izdelka že zavarovan z modelom. Sodišče EU je tako izdalo še eno pomembno sodbo, s katero je potrdilo možnost kumulacije in soobstoja več pravic intelektualne lastnine.
Razpravo o zadevni sodbi in še nekaterih drugih pomembnih odločb s področja znamk, ki jih je Sodišče EU izdalo v minulem letu si lahko ogledate tukaj.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.