Slovenski prevod Manifesta javne domene
Na spletnih straneh projekta je objavljen prevod Manifesta javne domene v slovenskem jeziku.
Manifest javne domene (Public Domain Manifesto) je nastal v okviru evropskega tematskega omrežja o digitalni javni domeni Communia. Člani delovne skupine so na podlagi ideje, predstavljene že na prvi konferenci Communie, več mesecev pripravljali osnutek besedila, ki je nato krožil med člani Communie, vse dokler ni bila ustvarjena končna različica. Ta je bila javnosti predstavljena 25. januarja 2010.
Javna domena je bogastvo informacij, prosto ovir, večinoma povezanih z avtorskopravnim varstvom, ki omejujejo dostop in ponovno uporabo. Predstavlja gradivo, iz katerega je izvedeno novo znanje in iz katerega so ustvarjena nova kulturna dela. Po desetletjih ukrepov, ki so javno domeno občutno omejili in skrčili, predvsem s podaljševanjem trajanja avtorskopravnega varstva, je potrebno znova odločno poudariti odvisnost naše družbe in ekonomije od živahne in rastoče javne domene. Vloga javne domene, ki je bila bistvena že v preteklosti, je danes še veliko večja, saj nam internet in digitalne tehnologije omogočajo dostop do del ter njihovo uporabo in redistribucijo s še pred kratkim nepredstavljivo enostavnostjo in učinkovitostjo.
Cilj Manifesta je opozarjati posameznike in nosilce političnega odločanja na izjemen pomen tega skupnega bogastva, ki pa ga, čeprav koristi vsem članom družbe, večinoma ne brani nihče. V času, ko imamo prvič v zgodovini orodja, ki nam omogočajo neposreden dostop do večine naše skupne kulture in znanja, je namreč ključno, da oblikovalci politike in posamezniki pripomorejo h krepitvi pravnega koncepta javne domene, ki omogoča neoviran dostop do kulturne dediščine in njeno prosto uporabo.
Podpisniki Manifesta javne domene so številni posamezniki in institucije, med njimi tudi posamezniki in institucije iz Slovenije. Med prvopodpisanimi je tudi IPI.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. Julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).
5. julija 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo postavljanja jasnih okvirjev delovanja umetni inteligenci.