Slovenski prevod Manifesta javne domene
Na spletnih straneh projekta je objavljen prevod Manifesta javne domene v slovenskem jeziku.
Manifest javne domene (Public Domain Manifesto) je nastal v okviru evropskega tematskega omrežja o digitalni javni domeni Communia. Člani delovne skupine so na podlagi ideje, predstavljene že na prvi konferenci Communie, več mesecev pripravljali osnutek besedila, ki je nato krožil med člani Communie, vse dokler ni bila ustvarjena končna različica. Ta je bila javnosti predstavljena 25. januarja 2010.
Javna domena je bogastvo informacij, prosto ovir, večinoma povezanih z avtorskopravnim varstvom, ki omejujejo dostop in ponovno uporabo. Predstavlja gradivo, iz katerega je izvedeno novo znanje in iz katerega so ustvarjena nova kulturna dela. Po desetletjih ukrepov, ki so javno domeno občutno omejili in skrčili, predvsem s podaljševanjem trajanja avtorskopravnega varstva, je potrebno znova odločno poudariti odvisnost naše družbe in ekonomije od živahne in rastoče javne domene. Vloga javne domene, ki je bila bistvena že v preteklosti, je danes še veliko večja, saj nam internet in digitalne tehnologije omogočajo dostop do del ter njihovo uporabo in redistribucijo s še pred kratkim nepredstavljivo enostavnostjo in učinkovitostjo.
Cilj Manifesta je opozarjati posameznike in nosilce političnega odločanja na izjemen pomen tega skupnega bogastva, ki pa ga, čeprav koristi vsem članom družbe, večinoma ne brani nihče. V času, ko imamo prvič v zgodovini orodja, ki nam omogočajo neposreden dostop do večine naše skupne kulture in znanja, je namreč ključno, da oblikovalci politike in posamezniki pripomorejo h krepitvi pravnega koncepta javne domene, ki omogoča neoviran dostop do kulturne dediščine in njeno prosto uporabo.
Podpisniki Manifesta javne domene so številni posamezniki in institucije, med njimi tudi posamezniki in institucije iz Slovenije. Med prvopodpisanimi je tudi IPI.
Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.
Potem ko je Generalna konferenca UNESCO že lani potrdila vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je v tem tednu Vlada Republike Slovenije končno sprejela uradno notifikacijo za njegovo vzpostavitev, s čimer je IRCAI tudi uradno ustanovljen.
Europeana je 5. in 6. oktobra 2020 v sklopu predsedovanja Nemčije Svetu EU in v sodelovanju z Deutsche Nationalbibliothek organizirala digitalno konferenco z naslovom “Vpliv avtorske pravice na digitalno transformacijo kulturnega sektorja”. Konferenca, ki je sicer bila zaprtega tipa in namenjena oblikovalcem politike v kulturi, je vsebovala tudi sejo, odprto za javnost, z naslovom “Preteklost, sedanjost in prihodnost avtorske pravice in digitalizacije. Priložnosti v avtorskem pravu z Direktivo o digitalnemu enotnemu trgu”, ki se je je v imenu IPI udeležil tudi Timotej Kotnik Jesih.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je do sedaj organizirala že dve srečanji Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci, zadnjega julija letos. Novembra je predvideno že tretje srečanje Pogovora, ki bo potekalo v obliki virtualnega dogodka.