Slovenski prevod Manifesta javne domene
Na spletnih straneh projekta je objavljen prevod Manifesta javne domene v slovenskem jeziku.
Manifest javne domene (Public Domain Manifesto) je nastal v okviru evropskega tematskega omrežja o digitalni javni domeni Communia. Člani delovne skupine so na podlagi ideje, predstavljene že na prvi konferenci Communie, več mesecev pripravljali osnutek besedila, ki je nato krožil med člani Communie, vse dokler ni bila ustvarjena končna različica. Ta je bila javnosti predstavljena 25. januarja 2010.
Javna domena je bogastvo informacij, prosto ovir, večinoma povezanih z avtorskopravnim varstvom, ki omejujejo dostop in ponovno uporabo. Predstavlja gradivo, iz katerega je izvedeno novo znanje in iz katerega so ustvarjena nova kulturna dela. Po desetletjih ukrepov, ki so javno domeno občutno omejili in skrčili, predvsem s podaljševanjem trajanja avtorskopravnega varstva, je potrebno znova odločno poudariti odvisnost naše družbe in ekonomije od živahne in rastoče javne domene. Vloga javne domene, ki je bila bistvena že v preteklosti, je danes še veliko večja, saj nam internet in digitalne tehnologije omogočajo dostop do del ter njihovo uporabo in redistribucijo s še pred kratkim nepredstavljivo enostavnostjo in učinkovitostjo.
Cilj Manifesta je opozarjati posameznike in nosilce političnega odločanja na izjemen pomen tega skupnega bogastva, ki pa ga, čeprav koristi vsem članom družbe, večinoma ne brani nihče. V času, ko imamo prvič v zgodovini orodja, ki nam omogočajo neposreden dostop do večine naše skupne kulture in znanja, je namreč ključno, da oblikovalci politike in posamezniki pripomorejo h krepitvi pravnega koncepta javne domene, ki omogoča neoviran dostop do kulturne dediščine in njeno prosto uporabo.
Podpisniki Manifesta javne domene so številni posamezniki in institucije, med njimi tudi posamezniki in institucije iz Slovenije. Med prvopodpisanimi je tudi IPI.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.