Sprejeta Marakeška pogodba
27. junija 2013 je bila sprejeta Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. S pogodbo se bo olajšal dostop do knjig za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja.
Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, kot so npr. brajica, velika pisava in zvočne knjige.
Po sprejemu sprememb v nacionalno zakonodajo bodo lahko pooblaščene organizacije, brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic, ustvarile dostopne kopije dela, pridobile kopije dela v dostopnih formatih od drugih pooblaščenih organizacij in posredovale te kopije upravičencem.
Prav tako omogoča čezmejno izmenjavo avtorskih del. Tako bodo pooblaščene organizacije lahko brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic distribuirale ali dajale na voljo dela v dostopnih formatih upravičenim osebam preko pooblaščenih organizacij v drugih državah pogodbenicah. Seveda le pod pogojem, da jih distribuirajo drugim pooblaščenim organizacijam ali upravičencem samim.
Slovenska avtorsko-pravna zakonodaja je do sedaj sicer vsebovala izjemo od avtorske pravice za invalidne osebe, vendar je ta izjema zelo ozka in dovoljuje prosto uporabo avtorskega dela le v redkih primerih. Tako Marakeška pogodba predstavlja veliko prelomnico pri izjemah in omejitvah avtorskih pravic, predvsem pa pri dostopu slepih, slabovidnih in drugih oseb z motnjami branja do avtorskih del.
S to pogodbo se bodo izjeme poenotile v vseh državah podpisnicah, z možnostjo čezmejne izmenjave avtorskih del v dostopnih formatih pa bo meddržavno sodelovanje še bolj olajšano. Tako bodo slepi, slabovidni in druge osebe z motnjami branja pridobili možnost dostopa do večjega števila del, stroški za organizacije, ki bodo omogočale dostop do del v dostopnih formatih pa bodo zaradi možnosti izmenjave manjši.
Prav tako je tudi omogočena zaščita za avtorje del oziroma imetnike avtorskih pravic, saj se njihova dela posredujejo preko pooblaščenih subjektov in le upravičencem, zato so možnosti za zlorabo manjše.
Wikimania je največja svetovna konferenca na temo prostega znanja, ki ga organizira fundacija Wikimedia. Letos se je odvijala v Stockholmu med 14. in 18. avgustom pod naslovom “Skupaj močnejši: Wikimedia, odprto znanje in Cilji trajnostnega razvoja”.
V akademskih krogih močno odmeva spor med University of California (UC) in založniškim gigantom Elsevier-jem. UC se je po večmesečnih pogajanjih z založnikom odločila prekniti sodelovanje, ker slednji ni pristal na njene pogoje. UC, kjer se ustvari skoraj 10% znanstvenih člankov v ZDA, si je namreč zavzemala, da bi ta dela brez dodatnih stroškov postala prosto dostopna javnosti, Elsevier pa je za dostopanje do “prosto dostopnih” člankov zahteval dvojno plačilo.
Nizozemska vlada je pred kratkim objavila predlog spremembe avtorsko-pravne zakonodaje (v nizozemščini), s katerim bo implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trg. Javnost lahko do 2. septembra 2019 poda komentarje na predlog. Organiziranje javne razprave sredi poletja kaže na to, da želi nizozemski zakonodajalec direktivo čimprej prenesti v svoj notranji pravni red, brez realne možnosti, da se javnost v debato resno vključi.
Summer Economics Institute (SEI) je poletna šola, ki jo že 8. leto organizirata Ameriška gospodarska zbornica Slovenije (AmCham Slovenia) in Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Na njej je že tradicionalno predavala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, ki je udeležencem predstavila različne faze razvoja podjetja in izzive, povezane s pravom intelektualne lastnine, s katerimi se podjetja v praksi srečujejo.