Sprejeta Marakeška pogodba
27. junija 2013 je bila sprejeta Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. S pogodbo se bo olajšal dostop do knjig za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja.
Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, kot so npr. brajica, velika pisava in zvočne knjige.
Po sprejemu sprememb v nacionalno zakonodajo bodo lahko pooblaščene organizacije, brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic, ustvarile dostopne kopije dela, pridobile kopije dela v dostopnih formatih od drugih pooblaščenih organizacij in posredovale te kopije upravičencem.
Prav tako omogoča čezmejno izmenjavo avtorskih del. Tako bodo pooblaščene organizacije lahko brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic distribuirale ali dajale na voljo dela v dostopnih formatih upravičenim osebam preko pooblaščenih organizacij v drugih državah pogodbenicah. Seveda le pod pogojem, da jih distribuirajo drugim pooblaščenim organizacijam ali upravičencem samim.
Slovenska avtorsko-pravna zakonodaja je do sedaj sicer vsebovala izjemo od avtorske pravice za invalidne osebe, vendar je ta izjema zelo ozka in dovoljuje prosto uporabo avtorskega dela le v redkih primerih. Tako Marakeška pogodba predstavlja veliko prelomnico pri izjemah in omejitvah avtorskih pravic, predvsem pa pri dostopu slepih, slabovidnih in drugih oseb z motnjami branja do avtorskih del.
S to pogodbo se bodo izjeme poenotile v vseh državah podpisnicah, z možnostjo čezmejne izmenjave avtorskih del v dostopnih formatih pa bo meddržavno sodelovanje še bolj olajšano. Tako bodo slepi, slabovidni in druge osebe z motnjami branja pridobili možnost dostopa do večjega števila del, stroški za organizacije, ki bodo omogočale dostop do del v dostopnih formatih pa bodo zaradi možnosti izmenjave manjši.
Prav tako je tudi omogočena zaščita za avtorje del oziroma imetnike avtorskih pravic, saj se njihova dela posredujejo preko pooblaščenih subjektov in le upravičencem, zato so možnosti za zlorabo manjše.
Francoska vlada ima nov načrt za Evropo, s katerim bi se EU lahko pomerila z ameriškimi tehnološkimi velikani: t.i. “digital commons“.
The International Association of Library Associations and Institutions (IFLA), PAC Centre for digital preservation pri Nacionalni knjižnici Poljske, organizira serijo desetih spletnih seminarjev na temo digitalizacije.
Communia, nevladna strokovna organizacija, ki se zavzema za širjenje javne domene in dostop ter ponovno uporabo kulture in znanja, je izdala dvajset novih priporočil za javno domeno v naslednjem desetletju.
DSM Direktiva je začela veljati junija 2019, rok za implementacijo pa je potekel 7. junija 2021. Komisija je 23. junija 2021 začela postopek za ugotavljanje kršitev in Sloveniji ter kar 22 drugim državam članicam, ki je niso obvestile o popolnem prenosu direktive, poslala uradne opomine. Slovenija sedaj ostaja v družbi še 13 držav članic, zoper katere Komisija postopek ugotavljanja kršitev nadaljuje. Tako je 19. 5. 2022 Komisija Belgiji, Bolgariji, Cipru, Danski, Grčiji, Franciji, Latviji, Poljski, Portugalski, Sloveniji, Slovaški, Finski in Švedski posredovala obrazloženo mnenje.