Sprejeta Marakeška pogodba
27. junija 2013 je bila sprejeta Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. S pogodbo se bo olajšal dostop do knjig za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja.
Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, kot so npr. brajica, velika pisava in zvočne knjige.
Po sprejemu sprememb v nacionalno zakonodajo bodo lahko pooblaščene organizacije, brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic, ustvarile dostopne kopije dela, pridobile kopije dela v dostopnih formatih od drugih pooblaščenih organizacij in posredovale te kopije upravičencem.
Prav tako omogoča čezmejno izmenjavo avtorskih del. Tako bodo pooblaščene organizacije lahko brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic distribuirale ali dajale na voljo dela v dostopnih formatih upravičenim osebam preko pooblaščenih organizacij v drugih državah pogodbenicah. Seveda le pod pogojem, da jih distribuirajo drugim pooblaščenim organizacijam ali upravičencem samim.
Slovenska avtorsko-pravna zakonodaja je do sedaj sicer vsebovala izjemo od avtorske pravice za invalidne osebe, vendar je ta izjema zelo ozka in dovoljuje prosto uporabo avtorskega dela le v redkih primerih. Tako Marakeška pogodba predstavlja veliko prelomnico pri izjemah in omejitvah avtorskih pravic, predvsem pa pri dostopu slepih, slabovidnih in drugih oseb z motnjami branja do avtorskih del.
S to pogodbo se bodo izjeme poenotile v vseh državah podpisnicah, z možnostjo čezmejne izmenjave avtorskih del v dostopnih formatih pa bo meddržavno sodelovanje še bolj olajšano. Tako bodo slepi, slabovidni in druge osebe z motnjami branja pridobili možnost dostopa do večjega števila del, stroški za organizacije, ki bodo omogočale dostop do del v dostopnih formatih pa bodo zaradi možnosti izmenjave manjši.
Prav tako je tudi omogočena zaščita za avtorje del oziroma imetnike avtorskih pravic, saj se njihova dela posredujejo preko pooblaščenih subjektov in le upravičencem, zato so možnosti za zlorabo manjše.
Včeraj, 2. 12. 2019, je Communia objavila Smernice za izvajanje direktive o DSM. Ben White, LIBER, in naša dr. Maja Bogataj Jančič, IPI, sta kot soavtorja pripravila Smernice o 3. in 4. členu DSM Direktive. Člena 3 in 4 uvajata omejitve in izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje. Izjeme omogočajo reproduciranje avtorskih del in drugih predmetov varstva ter črpanje in/ali ponovno uporabo celotnega ali večjega dela vsebine dela ob upoštevanju pravice do sui generis baze podatkov.
Communia je nedavno objavila smernice za implementacijo direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Smernice pojasnjujejo različne določbe nove direktive in dajejo predloge o tem, za kaj se je potrebno zavzemati med implementacijo določb direktive v državah članicah EU.
Berlinski “Neues Museum” v svoji stalni zbirki del iz antičnega Egipta med drugim hrani tudi več kot 3000 let star doprsni kip Nefertiti, žene faraona Amenofisa IV. Muzej je nedavno skulpturo skeniral s pomočjo 3D tehnologije in ustvaril digitalno repliko, ki jo je nato dal na voljo pod pogoji Creative Commons BY-NC-SA licence. To pomeni, da je za uporabo dela izključno v nekomercialne namene potrebno muzeju pripisati avtorstvo in delo deliti pod istimi pogoji. Se to sme?
Med 21. in 23. novembrom je na Univerzi Kyushu na Japonskem potekala konferenca “Multi-disciplinarni vidiki algoritmov”. Tjaša Zapušek, raziskovalna asistentka na IPI-ju, je predstavila nedavne ugotovitve svojega doktorskega raziskovanja na Univerzi v Zürichu.