Sprejeta Marakeška pogodba
27. junija 2013 je bila sprejeta Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. S pogodbo se bo olajšal dostop do knjig za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja.
Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, kot so npr. brajica, velika pisava in zvočne knjige.
Po sprejemu sprememb v nacionalno zakonodajo bodo lahko pooblaščene organizacije, brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic, ustvarile dostopne kopije dela, pridobile kopije dela v dostopnih formatih od drugih pooblaščenih organizacij in posredovale te kopije upravičencem.
Prav tako omogoča čezmejno izmenjavo avtorskih del. Tako bodo pooblaščene organizacije lahko brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic distribuirale ali dajale na voljo dela v dostopnih formatih upravičenim osebam preko pooblaščenih organizacij v drugih državah pogodbenicah. Seveda le pod pogojem, da jih distribuirajo drugim pooblaščenim organizacijam ali upravičencem samim.
Slovenska avtorsko-pravna zakonodaja je do sedaj sicer vsebovala izjemo od avtorske pravice za invalidne osebe, vendar je ta izjema zelo ozka in dovoljuje prosto uporabo avtorskega dela le v redkih primerih. Tako Marakeška pogodba predstavlja veliko prelomnico pri izjemah in omejitvah avtorskih pravic, predvsem pa pri dostopu slepih, slabovidnih in drugih oseb z motnjami branja do avtorskih del.
S to pogodbo se bodo izjeme poenotile v vseh državah podpisnicah, z možnostjo čezmejne izmenjave avtorskih del v dostopnih formatih pa bo meddržavno sodelovanje še bolj olajšano. Tako bodo slepi, slabovidni in druge osebe z motnjami branja pridobili možnost dostopa do večjega števila del, stroški za organizacije, ki bodo omogočale dostop do del v dostopnih formatih pa bodo zaradi možnosti izmenjave manjši.
Prav tako je tudi omogočena zaščita za avtorje del oziroma imetnike avtorskih pravic, saj se njihova dela posredujejo preko pooblaščenih subjektov in le upravičencem, zato so možnosti za zlorabo manjše.
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
23. aprila, na dan, ko sta prenehala ustvarjati velika književnika Cervantes in Shakespeare, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Včeraj je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev Analize stanja na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ki ga je organiziral Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) v sodelovanju z Uradom EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Dogodka so se udeležili tudi dr. Maja Bogataj Jančič, Saša Krajnc in Tilen Zonta iz IPI-ja.
Za razvoj inovativnih produktov in storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu je pomemben tudi Predlog direktive o odprtih podatkih in informacijah javnega sektorja, ki ga je v prahu, ki se je dvigoval okrog avtorskopravne direktive, Evropski parlament z veliko večino potrdil brez večje pozornosti.