Sprejeta Marakeška pogodba
27. junija 2013 je bila sprejeta Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem. S pogodbo se bo olajšal dostop do knjig za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja.
Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, kot so npr. brajica, velika pisava in zvočne knjige.
Po sprejemu sprememb v nacionalno zakonodajo bodo lahko pooblaščene organizacije, brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic, ustvarile dostopne kopije dela, pridobile kopije dela v dostopnih formatih od drugih pooblaščenih organizacij in posredovale te kopije upravičencem.
Prav tako omogoča čezmejno izmenjavo avtorskih del. Tako bodo pooblaščene organizacije lahko brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic distribuirale ali dajale na voljo dela v dostopnih formatih upravičenim osebam preko pooblaščenih organizacij v drugih državah pogodbenicah. Seveda le pod pogojem, da jih distribuirajo drugim pooblaščenim organizacijam ali upravičencem samim.
Slovenska avtorsko-pravna zakonodaja je do sedaj sicer vsebovala izjemo od avtorske pravice za invalidne osebe, vendar je ta izjema zelo ozka in dovoljuje prosto uporabo avtorskega dela le v redkih primerih. Tako Marakeška pogodba predstavlja veliko prelomnico pri izjemah in omejitvah avtorskih pravic, predvsem pa pri dostopu slepih, slabovidnih in drugih oseb z motnjami branja do avtorskih del.
S to pogodbo se bodo izjeme poenotile v vseh državah podpisnicah, z možnostjo čezmejne izmenjave avtorskih del v dostopnih formatih pa bo meddržavno sodelovanje še bolj olajšano. Tako bodo slepi, slabovidni in druge osebe z motnjami branja pridobili možnost dostopa do večjega števila del, stroški za organizacije, ki bodo omogočale dostop do del v dostopnih formatih pa bodo zaradi možnosti izmenjave manjši.
Prav tako je tudi omogočena zaščita za avtorje del oziroma imetnike avtorskih pravic, saj se njihova dela posredujejo preko pooblaščenih subjektov in le upravičencem, zato so možnosti za zlorabo manjše.
Danes bo potekal tradicionalni tretji Dan odprtega znanja, ki ga v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan, zavodom Aksiomo in Creative Commons organizira Inštitut za intelektualno lastnino. Vabljeni!
Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.
Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je 8 januarja 2021 objavila povzetek drugega in tretjega srečanja Pogovora o intelektualni lastnini in umetni inteligenci.