Uvodno srečanje slovenskih strokovnjakov, ki sodelujejo v GPAI
V torek, 14. 7. 2020 so se na Ministrstvu za zunanje zadeve RS srečali slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo v Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI). Uvodni sestanek je bil namenjen izboljšanju pretoka informacij med strokovnjaki in predstavniki različnih ministrstev in vlade in spoznavanju področij, kjer Slovenija že aktivno deluje ter oblikovanju neformalne mreže, ki bo predstavljala temelj usklajenega delovanja države in neodvisnih strokovnjakov znotraj GPAI in drugih mednarodnih pobud.
GPAI je bil usanovljen na pobudo Kanade in Francije, med ustanovnimi članicami je tudi Slovenija.
Na sestanku je sodelovala Dr. Maja Bogataj Jančič, ki skupaj z Jeni Tennison, sicer podpredcednico Open Data Institute sopredseduje delovni skupini GPAI za upravljanje s podatki. Dr. Maja Bogataj Jančič je na sestanku razložila, da so se v skupini s predstavniki vlad in Mednarodnega strokovnega centra Montreala že večkrat sestali z namenom pričetka delovanja delovne skupine. Prvi največji izziv za sopredsedujoči delovni skupini za upravljanje s podatki je oblikovanje mandata delovne skupine v smeri, da bo upravljanje s podatki razumljeno kot zbiranje, uporabljanje, deljenje, arhiviranje in izbris podatkov na način, da bodo spoštovane človekove pravice, temeljne svoboščine, demokratične vrednote in pravičnost. Sopredsedujoči sta si tudi enotni, da je potrebno povečati raznolikost skupine same in vanjo vključiti predstavnike različnih skupin z različnih delov sveta.
Predstavnica MZZ je posebej vprašala, kakšno je stališče dr. Maje Bogataj Jančič glede upravljanja z osebnimi in neosebnimi podatki, kar je sopredsedujoča skupini za upravljanje s podatki obrazložila, da je glede varstva osebnih podatkov potrebno slediti evropskim vrednotam oziroma evropskemu pravnemu redu, ki pravne podlage za varstvo osebnih podatkov utemeljuje na človekovi pravici varstva zasebnosti in da so kakršnekoli rešitve, ki bi osebne podatke varovale z novimi lastninskimi pravicami nesprejemljive. Dodatno je poudarila, da je pri neosebnih podatkih potrebno razlikovati med tistimi vsebinami, ki so varovane z avtorskimi pravicami, in ostalimi. Opozorila je, da trenutno poteka implementacija Direktive EU 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki končno uvaja izjemo za podatkovno in besedilno rudarjenje. Izrecno je poudarila, da je nujno, zlasti če je Slovenija resnično med vodilnimi na področju umetne inteligence in strojnega učenja, prisluhniti raziskovalcem in drugim, ki so vključeni v procese ustvarjanja umetne inteligence, ki jasno naznanjajo, da potrebujejo široke in jasne izjeme, ki bodo omogočale podatkovno analitiko na način, ki bo pravno varen in brez dodatnih obveznostih, ki bi ovirale podatkovno analitiko in tudi hrambo podatkov, kar je še posebej nujno za vsebine, ki so dostopne na odprtem spletu.
V vsakem primeru je sodelovanje strokovnjakov v delovnih skupinah GPAI priložnost, da pravne ureditve v sodelujočih državah stopijo v korak s tehnološkim razvojem, ki ga prinaša umetna inteligenca.
23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.
Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.
29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.
Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.