Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
Internet Archive je neprofitna organizacija, ki vzdržuje arhiv Open Library, indeks digitalnih knjižnic, in si prizadeva za ohranjanje znanja. Ker so številna dela v Internet Archive varovana z avtorskimi pravicami, arhiv uporablja sistem nadzorovane digitalne izposoje (controlled digital lending), ki temelji na upravljanju digitalnih pravic (digital rights management) za preprečevanje nepooblaščenega prenosa ali kopiranja knjig, ki so varovane z avtorskimi pravicami. Marca 2020 je Internet Archive zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo COVID-19 vzpostavil zasilno nacionalno knjižnico (National Emergency Library), s čimer je odpravil čakalne sezname, ki se uporabljajo v Open Library in razširil dostop do knjig za vse bralce. Zasilna nacionalna knjižnica je junija 2020 naletela na tožbo štirih knjižnih založnikov in bila dokončno zaprta.
Na 43. zasedanju Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (v nadaljevanju Stalni odbor) je bil vendarle narejen bistven napredek glede tem, za katere se zavzema tudi koalicija A2K (Access to Knowledge Coalition), katere član je tudi IPI. Letošnje zasedanje je bilo najbolj produktivno zasedanje Stalnega odbora glede vprašanj izjem in omejitev. James Love (Knowledge Ecology International), dolgoletni opazovalec pri WIPO, je izid in vpliv skupnosti javnega interesa opisal kot najmočnejši vse od sklenitve Marakeške pogodbe, ki je prinesla globalne izjeme od avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih, dalje.
Danes, 17. marca 2023, se v zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani odvija simpozij na temo prava v informacijski družbi. Dr. Maja Bogataj Jančič bo na simpoziju predstavila avtorskopravne vidike umetne inteligence.
Tretji dan 43. zasedanja Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43) je namenjen temi avtorskopravnih izjem in omejitev, še posebej v povezavi s pravico do raziskovanja.