Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
“Zasebnost posameznikov pomeni omejitev vladne ali korporativne moči: več ko nekdo o tebi ve, večjo moč ima nad tabo, zato je ni vedno vredno prodati za počen groš navideznega ali resničnega udobja”, je v intervjuju za revijo Finance Manager opozorila dr. Maja Bogataj Jančič.
Marca letos je več kot 250 organizacij z vsega sveta, med njimi tudi IPI, pozvalo vse člane Svetovne trgovinske organizacije STO, naj opustijo izvajanja nekaterih določb Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno z določbami o avtorskih pravicah, da bi učinkoviteje preprečevali, zajezili in zdravili COVID-19. Pozivi k opustitvi izvajanja določenih določb TRIPS zaradi COVID-19 so bili uspešni. ZDA so prve storile pomemben korak. Kdaj bo pravilno ravnala EU?
Danes praznujemo svetovni dan intelektualne lastnine. Inštitut za intelektualno lastnino (IPI) ga praznuje z objavo zbirke vprašanj odgovorov, ki smo jih glede avtorskih pravic v izobraževanju prejeli od učiteljev, za katere smo izvedli projekt “Avtorske pravice v izobraževanju”.
23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.