Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je 11. marca 2020 imenovala skupino 24 strokovnjakov iz različnih držav, ki bodo v nadaljevanju leta pripravili smernice glede etičnega ravnanja pri uporabi umetne inteligence (UI).
Dne 16. 3. 2020 je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1E, ki začne veljati v nedeljo, 29. 3. 2020.
V zadnjih nekaj tednih smo vsak dan priča novim in vedno strožjim ukrepom, s katerimi skušajo vlade zajeziti in upočasniti širjenje novega koronavirusa (COVID-19). V teh časih je vsem bolj ali manj jasno, da se je proti širjenju bolezni potrebno boriti skupaj in da se moramo določenim privilegijem in pravicam (kot npr. zbiranju in gibanju v javnosti) odpovedati. Ali je ena izmed pravic, ki se ji moramo odpovedati, tudi pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov? Ali je res, da veljavna evropska zakonodaja o varstvu zasebnih podatkov onemogoča učinkovit boj proti koronavirusu in nam je zato ni potrebno spoštovati?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v luči trenutnih okoliščin in na predlog zainteresiranih strani rok za posredovanje stališč deležnikov o implementaciji Direktiv 2019/790 in 2019/789 podaljšalo do 30. 4. 2020.