Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je 15. julija izdal sklepne predloge v zadevi C-401/19, v kateri Sodišče EU obravnava poljsko zahtevo za razveljavitev 17. Člena DSM Direktive. V sklepnih predlogih AG pojasnjuje tudi ukrepe, ki so namenjeni zaščiti pravic uporabnikov, zato COMMUNIA v sredo, 21. julija ob 1300, organizira posebno izdajo salona COMMUNIA, na kateri bodo ta pojasnila analizirana.
20. Julija 2021 bo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije gostilo virtualno konferenco, ki se bo osredotočila na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Dogodek bo moderirala dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI).
5. julija 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo postavljanja jasnih okvirjev delovanja umetni inteligenci.