Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
V ponedeljek, 14. 9. 2020 se je zaključila Javna razprava o dostopu do evropske kulturne dediščine, v okviru katere je Evropska komisija zainteresirane deležnike pozvala, naj podajo svoja stališča o Priporočilu komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. V roku je svoje stališče, v katerem opozarja na potrebo po prilagoditvi hitro spreminjajočemu-se digitalnemu svetu, oddala tudi Communia.
Prejšnji teden se je iztekel rok za javno razpravo o Posvetovalnem dokumentu Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. V odgovor na posvetovalni dokument so včeraj, 14. 9. 2020 organizacije civilne družbe na komisarja Bretona naslovile skupno pismo s povzetki odzivov na posvetovalni dokument, v katerem poudarjajo pomen varstva uporabnikov.
V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.
Po treh uspešno organiziranih virtualnih “salonih”, se je Communia povezala s projektom #NoWorries in bo v četrtek, 17. 9. 2020 organizirala četrti COMMUNIA Salon na temo “Which digital policies work for cultural heritage in 2020s?”. Vabljeni k udeležbi!