Sodno varstvo znamk – seminar v Londonu
V organizaciji University College London (UCL) oziroma Inštitut za pravo znamk in inovacij ter Evropskega združenje imetnikov znamk (MARQUES), je prejšnji teden, 11. 3. 2020, potekal že deseti, tradicionalni seminar, na katerem so nekateri najbolj eminentni sodniki s področja znamk razpravljali o aktualnih problematikah. Govora je bilo o brexitu, pa tudi o nekaterih bolj procesnih vidikih sodniškega dela. Sodelavec Inštituta za intelektualno lastnino, Tilen Zonta, ki je na študiju prava intelektualne lastnine na Queen Mary University of London, se je udeležil seminarja.
Pomembno vprašanje, ki zadeva praktično vsakega imetnika znamke EU, ki posluje na območju Združenega kraljestva, so posledice za te pravice intelektualne lastnine po brexitu (več o tem tukaj). Natančneje, prisotni so razpravljali o scenariju razhajanja prava EU in britanskega prava. Richard Arnold je spomnil, da bo vsaj nekaj časa obstajala določena kontinuiteta, kajti pravo EU je že (ali pa še bo) v veliki preneseno v notranji pravni red. Po drugi strani bo po brexitu britanski zakonodajalec imel proste roke, da to spremeni, Vrhovno sodišče pa bo lahko odstopilo od precedensov Sodišča EU. To se po mnenju sodnika lahko zgodi v denimo zadevah Mitsubishi (C-129/17) in L’Oréal v. Bellure (C-487/07), v katerih je bila odločitev Sodišča precej kritizirana. Emma Himsworth QC je dodala, da Združeno kraljestvo pri vzpostavitvi nove zakonodaje ni povsem svobodno, kajti zavezujejo ga številne mednarodne pogodbe, kot je Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine.
Nato se je debata potekala okrog slabe vere pri registraciji znamk. Emma Himsworth QC je razložila, da britanska sodišča za dokazovanje slabe vere uporabljajo navzkrižno zasliševanje, britanski register pa podobno kot v kontinentalnem sistemu pa vpogleda v dokumentacijo. Ian Forrester je dodal, da se po njegovih izkušnjah in razumevanju zadeve SkyKick (C-371/18) slaba vera težko dokaže in da so zanjo potrebne določene izjemne okoliščine.
Nazadnje je bilo govora tudi o pomenu mediacije v sporu glede znamke. Panelisti so se strinjali, da je ta oblika alternativnega reševanja sporov lahko zelo koristna, vendar je, ko zadeva prispe pred sodišče, pogosto za to prepozno.
Open Future EU 30. 11. 2022 ob 17h organizira Open Future Salon #2 Launch of Paradox of Open: Responses. S tem dogodkom obeležuje izdajo zbirke esejev, v katerih so zbrani odzivi na esej Paradox of Open avtorjev Paula Kellerja in Aleka Tarkowskega.
Globalno partnerstvo za umetno inteligenco (GPAI) je multidisciplinarna pobuda, ki združuje strokovnjake z različnih področij za spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri odgovornem razvoju umetne inteligence v teoriji in praksi.
Data Governance Working Group (DGWG) je ena od štirih skupin strokovnjakov, ki si v GPAI prizadevajo za trajnostni razvoj umetne inteligence.
Letošnji GPAI Summit poteka 21. in 22. novembra 2022 na Japonskem. Do predavanj lahko strokovnjaki in predstavniki držav članic dostopajo preko povezav na spletni strani https://gpai.tokyo-2022.go.jp/schedule.html.
Švicarsko federalno sodišče je konec avgusta ugodilo tožbi družbe Lindt & Sprungli in razsodilo, da mora Lidl prenehati s prodajo svojih zlatih čokoladnih zajčkov in uničiti vse preostale zaloge, saj kršijo Lindtovo oblikovno znamko.