Implementacija 17. člena DSM Direktive po Evropi

Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.

Medtem ko se rok za implementacijo nove DSM Direktive neusmiljeno bliža, so države članice EU na različnih stopnjah postopka sprejemanja ustreznih zakonov. To velja tudi za notorni 17. člen nove DSM Direktive.

Trenutno je konkretne predloge za implementacijo 17. člena predstavilo le nekaj držav, ostale (med katerimi je tudi Slovenija) najverjetneje čakajo na dodatne smernice oziroma priporočila Evropske Komisije:

  • Nizozemska:

Nizozemska je prva država, ki je že sprejela zakon, s katerim bo DSM Direktivo implementirala v popolnosti. Zakon je bil objavljen 29. decembra 2020, večina določb pa bo pričela veljati 7. junija 2021, ko poteče rok za implementacijo DSM Direktive. Pri tem je Nizozemska 17. člen implementirala skoraj dobesedno, pri čemer je Ministrstvu za pravosodje omogočeno nadaljnje naknadno sprejemanje pravil glede implementacije 17. člena, z namenom uskladitve s pričakovanimi smernicami Evropske Komisije.

Nemčija je za implementacijo 17. člena DSM Direktive predlagala sprejetje ločenega zakona, ki po eni strani sicer vsebuje kar nekaj varovalk, s katerimi varuje pravice uporabnikov (npr. de minimis izjema, ki omogoča prosto uporabo avtorsko varovanih del v majhnem obsegu), po drugi strani pa še vedno dovoljuje uporabo filtrov ob naložitvi vsebin na platforme.

Avstrija je v svoj predlog implementacije 17. člena vključila večinoma enako besedilo člena, kot ga vsebuje DSM Direktiva, ki pa vključuje tudi dodatne elemente, s katerimi minimalizira pretirano blokiranje nalaganja legalnih vsebin, zagotavlja varovalke za pravice uporabnikov in zagotavlja neposredno nadomestilo avtorjem in ustvarjalcem, zaradi česar se zdi avstrijski predlog še najbolj razumen način implementacije 17. člena do sedaj.

Na Finskem je bil prvi predlog implementacije 17. člena predstavljen na ustni obravnavi decembra lani. Finski predlog, zanimivo, celo kot obvezno določa uporabo tehnologije (filtrov) za prepoznavanje naložene vsebine, vendar lahko platforme takšno vsebino nato odstranijo le v primerih, ko to izrecno upravičeno zahtevajo imetniki pravic. Finski predlog tako, kljub svojim pomanjkljivostim, predstavlja še en alternativni poskus implementacije in tehtanja med pravicami uporabnikov ter imetnikov pravic.

Različni načini implementacije 17. člena DSM Direktive so pomembni tudi za slovenskega zakonodajalca, ki do sedaj še ni objavil nobenega predloga implementacije v naš pravni red.

O implementaciji 17. člena bo govora tudi na Dnevu odprtega znanja 2021, ki ga v sodelovanju z Danes je nov dan in Creative Commons organizira IPI. Dogodek bo potekal preko Facebook Live v sredo, 20. januarja, o implementaciji 17. člena pa bo spregovorila tudi Julia Reda, nekdanja nemška evroposlanka in vodja projekta Control ©. Vabljeni!