Proti so bile Nizozemska, Luksemburg, Poljska, Italija in Finska, glasovanja sta se vzdržali Slovenija in Belgija. Države, ki so bile proti, so v skupni izjavi utemeljile, da direktiva pomeni korak nazaj za enotni digitalni trg in da ne vzpostavlja ravnovesja med zaščito imetnikov pravic in interesi državljanov. Sedaj mora o predlogu glasovati še Odbor JURI […]

Communia je posebej analizirala devet različnih vprašanj, ki jih ureja direktiva in ne samo najbolj problematična člena 11 in 13. Predstavljene so dobre in slabe strani direktive. Splošna ocena je, da je direktiva, kljub nekaterim dobrim rešitvam, slaba in da interneta ne bo približala ljudem. Analiza je bila narejena na podlagi besedila predloga direktive, preden […]

Rezultat je sledeč: 1) 13. člen: – komercialne spletne strani in aplikacije, na katere uporabniki nalagajo svojo vsebino, si bodo morale po najboljših močeh prizadevati predhodno pridobiti licence za naloženo vsebino, – razen nekaterih zelo ozko določenih izjem, bodo morale platforme uporabljati filtre za odstranjevanje nepooblaščenega kopiranja avtorskopravno zaščitenih vsebin, – v primeru, da bo […]

Proti kompromisni francosko-nemški rešitvi, ki uvaja izredno ozke pogoje, pod katerimi so lahko platforme izvzete iz obsega direktive, so glasovale Italija, Poljska, Nizozemska, Švedska, Finska, Luksemburg, Malta in Slovaška, Slovenija se je glasovanja vzdržala. Mandat, ki je bil Svetu podeljen, odpira vrata v zadnjo fazo pogajanj z Evropskim parlamentom preden skupaj glasujeta o končnem predlogu.

Večina držav članic EU na žalost še vedno podpira uvedbo filtrov na platformah, kamor uporabniki nalagajo svoje vsebine, razlikujejo se samo v pogledu na obseg, v katerem naj bi bili ti filtri obvezni. Francija trdi, da bi se filtri morali uporabiti za vse platforme, ne glede na njihovo velikost. Nemčija pa na drugi strani zagovarja […]

Nemčija je namreč že leta 2013 sprejela “model” nove pravice, ki je uperjena proti internetnim iskalnikom in ki daje založnikom medijskih publikacij izključno pravico dati javnosti na voljo novico ali njen del za komercialne namene, razen če gre zgolj za posamezne besede ali zelo kratke povzetke. Vam je to kaj znano? EU namerava isto pravico […]

Da je med državami članicami EU vse več nezadovoljstva nad rešitvami, ki jih predlaga Predsedstvo Sveta EU, pa je postalo še bolj očitno v petek, 18. 1. 2019, ko je kar 11 držav članic zavrnilo kompromisno besedilo predloga Direktive. Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Finski in Sloveniji, ki so kompromisnemu predlogu nasprotovale že prej, so se pridružile […]

Predlaga se sledeče: – izvzetje platform z letnim prometom do 20 milijonov evrov; – oprostitev odgovornosti platform v določenih situacijah (če na primer platforma dokaže, da si je po najboljših močeh prizadevala pridobiti dovoljenje imetnika pravice); – uvedba obvezne izjeme avtorske pravice za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki (user-generated content) ob plačilu poštenega nadomestila imetnikom […]

Določba bo tako na ravni Evropske unije omogočila, da reprodukcija dela v javni domeni ne bo več avtorskopravno varovana (kot to velja v nekaterih državah članicah, kot sta Španija in Nemčija). V praksi to pomeni, da nekdo, ki bo delo v javni domeni, neko sliko na primer, fotografiral, na tej fotografiji načeloma ne bo mogel ponovno […]

Pri javni domeni gre za to, da teh ovir ni, ker imetniki pravic prostovoljno dovoljujejo uporabo svojega dela ali ker je avtorskopravno varstvo že poteklo. Poleg tega sestavljajo javno domeno tudi dela, ki ne izpolnjujejo pogoja izvirnosti ali so izključena iz avtorskopravnega varstva (na primer podatki, ideje, metode delovanja itd.). V času, ko nam internet […]

Letošnje novo leto je s tega vidika posebno, saj bodo v javno domeno prešla dela, katerih avtorskopravno varstvo bi se moralo v ZDA izteči že leta 1998, pa je ameriški zakonodajalec njihovo varstvo podaljšal še za dodatnih 20 let na skupno 95 let od objave dela. Seznam del, ki so s 1. januarjem 2019 postali […]

Določbi, ki predvideva obveznost platform, na katere uporabniki nalagajo vsebine (kot sta Facebook in YouTube), da avtomatično filtrirajo in blokirajo vse vsebine, za katere avtorske pravice niso razčiščene, že dlje časa nasprotujejo strokovnjaki in akademiki ter civilna iniciativa. Slednji opozarjajo na negativne posledice, ki jih prinaša uvedba filtrov in cenzure, predvsem za uporabnike interneta. Sedaj, […]

Čeprav je kot končni rok za njeno implementacijo v notranje pravne rede držav članic prek Direktive 2017/1564 določila 12. oktober 2018, večina držav članic do tega trenutka tega še ni storila. Evropska komisija se je zato odločila začeti postopek zaradi neizpolnitve obveznosti proti 17 državam članicam, ki svoje obveznosti še niso izpolnile, med katerimi je tudi […]

Uporabnikom, neodvisnim ustvarjalcem, akademikom in strokovnjakom, ki že nekaj časa opozarjajo na posledice, ki jih problematična določba prinaša, so se sedaj pridružili še veliki imetniki pravic. 1. decembra 2018 so predstavniki filmske industrije in športnih lig na evropskih tleh podali skupno izjavo, v kateri so izrazili ogorčenje nad smerjo, v katero gre trialog glede t. i. […]

European Policy for Intellectual Property (EPIP) je vodilo znanstveno združenje za ekonomijo in pravo intelektualne lastnine. Med 4. in 7. septembrom 2018, je v Berlinu potekala konferenca EPIP 2018, na kateri je bila izjava osnovana. V sredo, 12. septembra 2018, bo Evropski parlament na plenarnem zasedanju glasoval o močno zlobiranem predlogu Direktive o avtorskih pravicah […]

Evropa potrebuje dobro reformo avtorskega prava, vendar trenuten predlog ni dober! Internet ni samo trgovina z avtorskimi deli, ampak tudi prostor za komunikacijo in izmenjavo. Evropa si zasluži boljše!

Anomalija na trgu delitve denarja od oglaševanja na spletu obstaja, vendar avtorsko pravo ni pravi mehanizem za reševanje tega problema. Novota bo okrepila položaj Googla proti njegovi konkurenci in dolgoročno slabo vplivala na pluralnost medijev.

Na podlagi pogodbe so države podpisnice zavezane v nacionalnih avtorsko-pravni zakonodaji vnesti izjeme oziroma omejitve od pravice reprodukcije, pravice distribucije in pravice dajanja na voljo javnost, z namenom, da se omogoči dostop do del slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja. Te izjeme morajo omogočati možnost, da se dela naredijo dostopna v alternativnih oblikah, […]

Paket je sestavljen iz treh elementov: uredbe, ki uvaja sistem enotnega patenta, pravil o prevajanju evropskih patentov ter mednarodnega sporazuma o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča. Ideja o enotnem evropskem patentu je sicer nastala že leta 1957, zadnji poskus za njeno uresničitev pa je spodletel leta 2004 zaradi jezikovnih vprašanj. Ta so očitno ostala problematična tudi […]

Osirotela dela so avtorska dela, ki so sicer še pod avtorskopravno zaščito, vendar pa njihovih avtorjev ni mogoče najti oziroma identificirati. Direktiva zahteva od držav članic, da knjižnicam, izobraževalnim ustanovam, muzejem, arhivom, filmskim in fonogramskim arhivom ter javnim RTV organizacijam dovolijo, da taka dela dajejo na voljo javnosti ter jih reproducirajo z namenom digitalizacije, dajanja […]

Poslanci so z veliko večino 478 proti 39: – rekli NE sporazumu, ki ne rešuje pravih problemov v sistemu spodbujanja ustvarjalnosti in bi zato prinesel zgolj enostranske rešitev; – rekli NE sporazumu, ki je bil zasnovan in spogajan v tajnosti; – rekli NE sporazumu, ki bi uvedel enostranske rešitve, četudi bi bile s tem ogrožene […]

Nova direktiva bo podaljšala čas trajanja varstva s 50 na 70 let. Proti sprejetju direktive so glasovale delegacije Belgije, Češke, Nizozemske, Luksemburga, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švedske. Glasovanja so se vzdržale Avstrija in Estonija. Namen sprejete direktive je povečati obseg varstva izvajalcev, kar naj bi pripomoglo k potrditvi njihovega umetniškega in ustvarjalnega prispevka. Kot je […]

Ustanovitev Communie, katere ustanovni član je tudi Inštitut za intelektualno lastnino, je odgovor na vedno močnejša prizadevanja za krepitev avtorske zakonodaje. Formalno bo Communia, ki se bo ukvarjala zlasti s svetovanjem in raziskovanjem, začela delovati 16 junija, ko bodo ustanovne članice predstavile 14 načel za zaščito in spodbujanje javne domene. Med omenjenimi predlogi so tako […]

Prednostna področja ukrepanja agende so vzpostavitev enotnega digitalnega trga, izboljšanje interoperabilnosti, povečanje zaupanja v internet in okrepitev internetne varnosti, občutno povečanje hitrosti spletnega dostopa, povečanje naložb v raziskave in razvoj, širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za odziv na družbene izzive, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Na […]